Odnosi so temelj uspešnega podjetja

Si predstavljate štiri med seboj skregane veslače v čolnu? Prvi se kuja, drugi je vrgel veslo v vodo, tretji razmišlja, kako bi z veslom mahnil drugega, četrti pa leno vesla? Ali pa pevski zbor, v katerem vsak nalašč poje svojo pesem? Odnosi med zaposlenimi in dobro počutje v službi so ključni za dobro delovanje podjetja, sodelovanje, učinkovito reševanje sporov, učenje, osebno rast, nove ideje in ustvarjanje osupljivih reči. 

 

Dobri odnosi ne pomenijo le »fajn se imamo!«

Če želite, da bo ekipa dihala skupaj, morate poskrbeti za urejene odnose med zaposlenimi v vseh smereh, tako v navpični (nadrejeni–podrejeni) kot tudi v vodoravnih smereh (med ljudmi na istem nivoju). Službeni odnosi morajo sloneti na šestih podpornih točkah:

• Zaupanje in spoštovanje – podpirata hierarhično strukturo in omogočata učinkovito izpolnjevanje nalog. Spoštovanje mora biti obojestransko, saj sicer lahko pride do sesutja organizacije zaradi šikaniranja, mobinga, spodkopavanja avtoritete ali celo stavke in podobno. Podrejeni morajo vodji zaupati, da so njegove odločitve prave, on pa njim, da bodo svoje delo opravili dobro. Vsak zaposleni mora poznati svojo vlogo, naloge, pravice in odgovornost ter pomembnost sodelovanja s sodelavci.
• Odprta komunikacija – to ne pomeni, da lahko vsak reče, kar hoče, ampak da ni nikogar strah spregovoriti, čeprav povedano morda ne bo všeč vsem (opozarjanje na napake, predstavljanje drugačnega mnenja, prošnje za dopust …). S spoštljivo in argumentirano komunikacijo se hitro razčistijo težave, odkrijejo nove ideje, pojasnijo nesporazumi in prepreči kuhanje zamer.
• Sodelovanje, spodbujanje in podpora – v podjetju morajo vsi držati skupaj in delati za isti cilj. Vodstvo naj spodbuja učenje, osebno rast in zdravo življenje zaposlenih, med zaposlenimi pa nikoli ne pride do dvomov glede strategij ali zastavljenih ciljev.
• Jasno postavljene meje – tole je nadvse široko področje, saj ne gre le za to, kaj se sme in kaj ne. Vedno bi morala obstajati meja med nadrejenimi in podrejenimi. Sodelovanje, odprta komunikacija in bolj sproščeno delovno okolje lahko privedejo do »službenega prijateljstva«, ki odnose na dolgi rok običajno poslabša. Meje (oziroma pravila) morajo biti tudi v komunikaciji (nazivi, tikanje/vikanje …), razmejena morata biti službeno in zasebno življenje (izkoriščanje delovnega okolja za zasebne zadeve, službena komunikacija izven delovnega časa). Nekaj meja vam postavljajo vaša pogodba in pravila v službi, nekatere pa morate postaviti tudi sami.
• Upoštevanje pravil in dogovorov – to se tiče prav vseh v podjetju, tudi direktorja in lastnika. Če se začnejo pravila kršiti ali se ves čas spreminjajo, zavlada kaos, ta pa povzroči hitro poslabšanje odnosov.
• Učinkovit sistem nagrajevanja – vsi morajo vedeti, kdaj in po kakšnem ključu bodo za svoje delo in izjemne dosežke nagrajeni. Jasna pravila preprečujejo zamere, užaljenost in druge nesporazume ter spodbujajo motiviranost in prizadevanje zaposlenih za vedno boljše rezultate.

Odnosi, ki se jih obvezno izogibajte
Posebno poglavje so romantične vezi med sodelavci in sodelavkami. Ne glede na to, ali gre za bežne avanture ali resne zveze, so te velika težava za dobre odnose v podjetju. Najpogosteje se po nekem času pojavijo ljubosumnost, zamere, domače težave, favoriziranje, šikaniranje ali celo obtožbe zaradi spolnega nadlegovanja.
Afere v službi prizadenejo ugled posameznikov, zmanjšujejo avtoriteto nadrejenih in povzročijo čustveno polarizacijo med sodelavci, govorice o tovrstnem početju v službi pa lahko sežejo tudi izven podjetja. 

Kako se počutite v službi?

Če greste v službo s težkim srcem ali vam gre nekdo tam zelo na živce, morate to čim prej razčistiti. Predlagajte spremembe kulture, pogovarjajte se in poiščite način, da boste z vsemi sodelavci na isti valovni dolžini. Ni enostavno, niti se tega ne da narediti čez noč, a rezultati dobrih in urejenih odnosov so naravnost osupljivi. 

 

Vir: www.verjamivase.si

Davčne novosti 2020

V Uradnem listu št. 66/2019 z dne 5. 11. 2019 so bili objavljeni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2R), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI-A) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2M), ki začnejo veljati 6. 11. 2019. 

 

Spremembe Zakona o dohodnini:

S spremembo 54. člena se izključijo nekateri dohodki iz dejavnosti, tako da se ne štejejo več kot prihodki iz dejavnosti, temveč so opredeljeni po drugih podlagah, zviša se stopnja normiranih stroškov iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 % na 15 %. Določi se, da se davčna osnova v primeru olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost lahko zmanjša v naslednjih petih letih po letu vlaganja, doda se tudi novo določilo, ki pravi, da se znižanje davčne osnove po istem členu, vključno z neizkoriščenim delom olajšave iz preteklih obdobij, prizna največ v višini 63 % davčne osnove od dohodka iz dejavnosti in dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kot obresti se po novem šteje tudi nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja davčnega zavezanca zagotovi v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju. V 86. členu Zakona se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki natančneje opredeljuje vplačila življenjskega zavarovanja.

Pomembnejše spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2M) se nanašajo na:

• ukrepe za zavarovanje davčnih obveznosti (prepoved ali omejitev razpolaganja s premičninami),
• postopek davčne izvršbe (pridobitev zastavne pravice na zarubljenih premičninah),
• spremembe in dopolnitve na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb z dohodnino,
• razvoj mednarodnih davčnih pravil – določa se drugače uveljavljane davčne ugodnosti po mednarodnih pogodbah,
• področje obdavčitve dohodkov pravnih oseb – delni prenos direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2R) prinaša tri nova poglavja, in sicer izstopno obdavčitev, omejitev zmanjšanja davčne osnove in hibridna neskladja.

Vir: www.dara.si

Posledice dviga minimalne plače na socialne transferje

Bruto minimalna plača se bo s 1.1.2020 zvišala iz sedanjih 886,63 eur na 940,58 eur. 

 

 

Zvišanje minimalne plače vpliva na družinski proračun

Zvišanje minimalne plače je za prejemnike dobra novica. Marsikdo pa se ob tem sprašuje če in kako bo zvišanje minimalne plače dejansko vplivalo na družinski proračun. Mnogo slovenskih družin namreč koristi pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, državne štipendije in znižano plačilo vrtca). Večinoma so te pravice neposredno odvisne od dohodkovnega razreda staršev otroka. Zvišanje minimalne plače torej lahko vpliva dohodkovni razred družine.

Subvencija za znižano plačilo vrtca

Subvencije za znižano plačilo vrtca lahko uveljavljate starši za otroke, ki so vključeni v javne vrtce, zasebne vrtce s koncesijo ali zasebne vrtce, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Višina plačila vrtca se določi glede na dohodkovni razred staršev otroka. Odvisna je torej od povprečnega mesečnega dohodka družine, deljenega s številom oseb. Višina plačila se z odločbo določi kot odstotek, ki ga plačate starši od cene programa, v katerega je otrok vključen. Starši z najnižjimi dohodki ste plačila oproščeni, starši z najvišjimi dohodki pa plačate 77 % cene programa.

Kateri dohodki in premoženje se upoštevajo? In kako vplivajo?

Pri ugotavljanju upravičenosti do znižanja plačila vrtca se upoštevajo:

• Dohodki: ki ste jih prejeli v preteklem koledarskem letu, in sicer kot neto razpoložljivi dohodek na podlagi odločbe o odmeri dohodnine (torej tudi zvišanje minimalne plače).
• Premoženje: nepremičnine, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje.

Premoženje se pri ugotavljanju upravičenosti do znižanja plačila vrtca upošteva tako, da se dohodkom družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge od 1 do 2 let, za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

Kaj zvišanje minimalne plače pomeni za ceno vrtca?

Pri letnih pravicah, kamor spada tudi subvencija za znižano plačilo vrtca, se praviloma upošteva dohodek iz preteklega leta. To pomeni, da bosta imela zvišanje minimalne plače, ki bi lahko nekatere družine pomaknilo v naslednji dohodkovni razred, in dvig meja dohodkovnih razredov (s 1.2.2019 so se dohodkovne meje dvignile za 1,4%), ki bi za nekatere družine pomenil izboljšanje njihovega položaja, za družine z veljavnimi odločbami o upravičenosti do pravic učinek šele ob izdaji novih odločb oziroma šele v prihodnjem letu.

Če povzamemo to pomeni, da bo zvišanje minimalne plače na letne pravice praviloma lahko vplivalo šele v letu 2021. Takrat bodo namreč izdane dohodninske odločbe za leto 2020.

Katere družine pa bi lahko občutile posledice zvišanja minimalne plače?

Spremembe zaradi spremenjenih meja in višjih plač naj bi občutili le v tistih družinah, ki so bile po dosedanjih mejah na skrajnem spodnjem ali zgornjem robu. Vsak primer je drugačen, odvisen od dohodka na družinskega člana in premoženja.

 

Vir: www.data.si

Delo v več državah EU - kako je s prispevki?

Delo v več državah EU ali opravljanje dejavnosti in plačevanje prispevkov je urejeno v Uredbi (ES) št.883/2004. Ta uredba ureja vključitev v obvezna socialna zavarovanja le v eni državi članici. 

 

 

Hkratno delo v več državah članicah EU – pridobiva se le en »poseben« A1!

Opravljate delo v več državah članicah EU? Navkljub opravljanju dela ali dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU hkrati, se zavezanec vključi v obvezna socialna zavarovanja samo v eni državi članici. Na podlagi t.i. koordinacijskih pravil se določi zakonodaja države članice EU, ki se za to osebo uporablja. Tako mora zavezanec vložiti prijavo v obvezna socialna zavarovanja in plačevati prispevke od vseh prejemkov iz dela ali dejavnosti le v tisti državi, katere zakonodaja se po teh koordinacijskih pravilih uporablja. Uredba (ES) 987/2009 določuje izvedbena pravila in postopke za izvedbo pravil Uredbe (ES) št. 883/2004.

Sočasna zaposlitev zaposlene osebe in samozaposlene osebe

Običajno se v takem primeru uporablja zakonodaja države članice, v katerih se opravlja zaposlitev osebe, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe in samozaposlene osebe sočasno. Katero zakonodajo se uporablja potrjuje izdan obrazec A1.

Kdo mora pridobiti A1?

Bodisi delodajalec ali samozaposlena oseba s sedežem v RS mora za delavca, ki običajno opravlja delo v več državah članicah EU, pri ZZZS pridobiti potrdilo A1. Za izvajanje del dejavnosti montaže, servisiranja ali prevozov v cestnem prometu se lahko poda vloga preko državnega portala za podjetja in podjetnike e-VEM (oz. SPOT). Pravilno izpolnjeno vlogo je mogoče poslati tudi v fizični obliki na ZZZS.

Vlogo za izdajo ali predčasno prekinitev veljavnosti potrdila A1 se poda največ 30 dni pred predvideno napotitvijo. Za potrdilo A1 delodajalec ali samozaposlena oseba zaprosi pred začetkom napotitve.

V primeru prenehanju z delom v več državah pred mora delodajalec ali samozaposlena oseba pri ZZZS urediti predčasno prekinitev veljavnosti potrdila A1.

Delo v več državah in kritje nujnih in potrebnih zdravstvenih storitev

Obenem lahko oseba koristi pravico do kritja stroškov nujnih in potrebnih zdravstvenih storitev v vseh državah članicah EU. Slednje velja za države članice, v katerih opravlja delo oziroma dejavnost. To pravico uveljavlja z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

 

Vir: www.data.si

Povezane osebe - kdo se smatra za povezane osebe pri normirancih?

Povezane osebe v primeru normiranega s.p. lahko ključno pripomorejo k temu, da normiranec preseže zakonsko mejo prihodkov. Veliko se dandanes govori o normirancih. Zakaj? Podjetniki premalo upoštevajo pravila, ki določajo omejitve prihodkov, ki jih lahko normiranci realizirajo. Še posebej pomembno je, kaj vse se upošteva kot prihodek v primeru, da podjetnik vodi finančno poslovanje podjetja na način normiranih odhodkov. Prihodki povezanih oseb se pri normirancih namreč lahko seštevajo. Tako lahko podjetnik veliko prej preseže omejitev prihodkov, ki jih ima kot normiranec. 

 

 

Kdo so povezane osebe?

16. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za povezano osebo družinskega člana ali katerokoli osebo, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec.

Kot družinski član se v tem primeru smatra:

• zakonec, zavezanec, prednika ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonca prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca,
• brati in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji,
• partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti.

Pod nadziranje (pravne) osebe se šteje, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev pri konkretni osebi.

Omejitve prihodkov za vodenje knjig po normiranih stroških so 300.000 evrov v dveh zaporednih letih. Omejitve so tudi pri določanja absolutnih zneskov priznanih normiranih stroškov:

• pri s.p.-ju, kjer ni nobenega zaposlenega, se upoštevajo priznani normirani stroški le do 80% (od 50.000 evrov) v kateremkoli letu.
• pri s.p.-ju, kjer je vsaj ena oseba zaposlena za polni delovni čas (vsaj 5 mesecev), pa je omejitev 80% priznanih stroškov do 100.000 evrov letnih prihodkov. Slednje velja tudi za samozaposlene – torej zaposlene za polni delovni čas v lastnem s.p.-ju.

Povezane osebe ali izigravanje bolj ugodne obdavčitve normirancev?

Zakaj se povezane osebe upoštevajo tudi pri normirancih? Namen upoštevanja povezanih oseb pri normirancih je zajeziti manipuliranje izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev. S tem se za povezane osebe omeji tudi prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov.

So za povezane osebe možne izjeme?

V kolikor zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bilo izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se prihodki ne seštevajo. Zavezanec mora tako davčnemu organu dokazati (utemeljiti), da njegov način poslovanja ne predstavlja sheme, katere glavni namen je izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

 

Vir: www.data.si

Računovodski nasveti za podjetnike začetnike

Običajno beseda “računovodstvo” pri podjetnikih povzroči vsaj malo živčnosti. Slabo računovodstvo lahko povzroči tudi upad posla, ne le na krati rok, temveč tudi na dolgi rok. Zavedati se je potrebno, da lahko davčni (ali kateri drugi) inšpektor obišče tudi podjetnika začetnika. 

 

Navajamo nekatere »računovodske« nasvete kako pričeti s poslovanjem novega podjetja: 

Začnite z rutino

Kot imate navado vsako jutro pregledati prejeto e-pošto, podobno vzpostavite navado pregledovanja poslovnega računovodstva. Enkrat tedensko ali manj pogosto si nastavite opomnik “Pregled knjig”, s katerim se boste načrtno lotili pregledovanja vaših poslovnih knjig. S tem ostanete na tekočem kdaj in komu zapadejo valute računov, kakšne so vaše obveznosti do dobaviteljev, ipd. Frekvenco preverjanja si določite sami, vendar naj bo ta najmanj enkrat mesečno. 

Naučite se žargona

Nerodna terminologija računovodstva je včasih največja ovira. Kontni načrt? Glavna knjiga? Denarna sredstva v primerjavi z nastanka poslovnega dogodka? “Računovodski jezik” ni naraven in v kolikor boste ignorirali neznane izraze, vam ne bo niti najmanj pomagalo. Za razumevanje osnov boste tako porabili kar nekaj časa. Zato se podjetnikom začetnikom vedno svetuje, naj najamejo dobro zunanje računovodstvo, saj ga bo le to vodilo skozi računovodske osnove in vam pri vašem poslovanju tudi svetovalo. 

Poiščite programsko opremo, ki vam ustreza

Najdite računovodsko programsko opremo, ki bo prava za vas. Pomembno je, da premislite kakšna je vaša dinamika in zahteve poslovanja. Delate pretežno v pisarni, ste veliko na terenu? Skladno s tem se je priporočljivo odločiti za programsko opremo, ki vam bo na voljo v katerem koli trenutku. 

Cenite dober nasvet

Možnosti so, da boste prišli do odgovora vašega računovodskega vprašanja, če boste temu namenili dovolj časa. Dejstvo pa je, da imate podjetje, ki mora poslovati. In če upoštevamo, da je potrebno redno oddajanje obrazcev na FURS (in drugim inštitucijam) o poslovanju podjetja, je izredno pomembno čemu posvečate veliko pozornosti v vašem podjetju. Za nasvete se lahko obrnete na svoje prijatelje, ki so tudi podjetniki ali še boljše na računovodjo ali knjigovodjo, ki je specializirana za mala podjetja.

Vir: www.data.si

Neizkoriščen dopust – kdaj ste upravičeni do nadomestila?

Neizkoriščen dopust je dejstvo, s katerim se ob koncu koledarskega leta sooča veliko zaposlenih.
Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust. 

Vsak delavec ima ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas, pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, na primer:

• 4-dnevni delovnik: 16 dni
• 5-dnevni delovnik: 20 dni
• 5-dnevni delovnik in vsaka druga sobota: 22 dni
• 6-dnevni delovnik: 24 dni

Dopust je lahko tudi daljši od štirih tednov. O tem določajo morebitni interni akti podjetja, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, in zakon o delovnih razmerjih.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upošteva več dejavnikov. Med njimi so delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr. Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Neizkoriščen dopust – se mu lahko odpoveste?

Neizkoriščen dopust ni nekaj, čemur se lahko delavec odpove. Tudi morebitna izjava, s katero bi se delavec pravici do dopusta odpovedal, bi bila neveljavna. Se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust, a le ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Slovenska zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1) delavcu in delodajalcu omogoča, da se lahko ob prenehanju delovnega razmerja sporazumeta o nadomestilu za neizkoriščen dopust. ZDR-1 ne predvideva podrobnejših meril. Glede na sodno prakso pa je delavec do denarnega nadomestila za neizkoriščen dopust upravičen ko:

• v času trajanja delovnega razmerja poda vlogo za letni dopust in jo delodajalec zavrne,
• ko delavec zaradi objektivnih razlogov (npr. bolniški stalež, smrt…) ne more izrabiti dopusta do izteka pogodbe.

V vseh drugih primerih delavcu ugasneta tako pravica do plačanega dopusta, kot tudi pravica do denarnega izplačila za neizkoriščen dopust.

Stališča sodne prakse slovenskih sodišč pa se bodo v bodoče prav gotovo spremenila oz. dopolnila. Sodišče EU, čigar sodna praksa je za slovenska sodišča obvezujoča, je namreč že v lanskem letu v nekaj primerih odločilo, da morajo delodajalci v primeru prenehanja delovnega razmerja izplačati denarno nadomestilo. Sodišče je odločilo, da delavec pridobljene pravice do plačanega letnega dopusta ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne more samodejno izgubiti samo zato, ker ni podal prošnje za koriščenje dopusta. Delavec izgubi pravico do plačanega letnega dopusta (neizkoriščen dopust) in denarnega nadomestila le:

• če je letni dopust dejansko imel možnost uveljaviti in
• če ga je delodajalec pred tem poučil in mu dejansko omogočil pravočasno izrabiti dopust.

Dokazno breme, da je to res storil nosi delodajalec. Neizkoriščen dopust bo po novejši sodni praksi potrebno plačati tudi v primeru smrti. V skladu s pravom EU pravica delavca do plačanega letnega dopusta z njegovo smrtjo ne ugasne, kar pomeni, da lahko za neizkoriščen dopust pokojnika dediči zahtevajo denarno nadomestilo. Tudi če nacionalno pravo tako možnost izključuje se bodo lahko dediči v razmerju do delodajalcev sklicevali neposredno na pravo Evropske unije. 

Neizkoriščen dopust – možnost prenosa

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

 

Vir: www.data.si