ponedeljek, 24. april 2017

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Odpoved iz poslovnega razloga je eden od razlogov za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca.

Odpoved iz poslovnega razloga se lahko poda, kadar prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, vendar samo v primeru, da navedeni utemeljeni razlog onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Obstoj poslovnega razloga v skladu z ZDR-1 se ne nanaša na določenega delavca, ampak se prenehanje potrebe po delu navezuje na opravljanje določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da gre za objektivno določeno okoliščino prenehanja potrebe po opravljanju določenega dela zaradi poslovnih razlogov na strani delodajalca.
Glede odpovedi iz poslovnih razlogov obstaja tudi obsežna sodna praksa, ki jo povzemamo na koncu zapisa.

Milejši ukrep – napotitev na čakanje

Kljub do sedaj navedenemu ZDR-1 opredeljuje tudi možnosti uporabe milejših ukrepov, kot je podaja odpovedi iz poslovnega razloga, in sicer 138. člen ZDR-1 določa začasno nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, v okviru katere lahko delodajalec začasno pisno napoti delavce na čakanje na delo doma, če delavcem ne more zagotavljati dela. Navedena odreditev lahko traja največ 6 mesecev v koledarskem letu. Prav tako ZDR-1 določa tudi, da lahko delodajalec, ki delavcu poda odpoved iz poslovnih razlogov, hkrati delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Za več informacij glede instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe glejte 91. člen ZDR-1.
Za minimalne odpovedne roke pri podaji odpovedi iz poslovnega razloga glejte tretji odstavek 94. člena ZDR-1, pri čemer je najkrajši odpovedni rok pri odpovedi iz poslovnih razlogov 15 dni, ki se podaljšuje glede na delovno dobo delavca pri delodajalcu.
V 98. členu ZDR-1 je opredeljen tudi institut odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, glede katerega bomo pisali prihodnjič.
Glede oblike in vsebine odpovedi, ki mora biti vedno v pisni obliki, ter vročanja odpovedi glejte določbe 87. in 88. člena ZDR-1. Prav tako je delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, upravičen do odpravnine v skladu s 108. členom ZDR-1.

Obsežna sodna praksa

V nadaljevanju navajamo kratke izseke iz jeder sodnih odločb Vrhovnega sodišča RS ter višjega delovnega in socialnega sodišča RS glede odpovedi iz poslovnega razloga:
  • "Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu serviser II, ukinitev delovnega mesta serviser-programer ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.” (odločba: VIII Ips 19/2007)
  • “Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi. “ (odločba: VIII lps 132/2013)
  • “Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi bi lahko predstavljale le tiste in take organizacijske spremembe, zaradi katerih delo tožnice pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več mogoče oz. potrebno.“ (odločba: VIII Ips 207/2010)
  • “Sodišče ne more presojati o smotrnosti in potrebnosti reorganizacije, niti o tem, s koliko zaposlenimi ali z zunanjimi izvajalci bo delodajalec (po reorganizaciji) opravljal delo oziroma ali bo ob reorganizaciji poslovanja naloge prejšnjih, ukinjenih delovnih mest razporedil med druge delavce in te s tem še dodatno obremenil.“ (odločba: VIII lps 297/2011)
  • “Pri presoji utemeljenega poslovnega razloga je sodišče že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni treba tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo takega delovnega mesta.” (odločba: VIII Ips 181/2011)
  • “Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene, je utemeljen poslovni razlog za odpoved.” (odločba: VIII lps 86/2012)
  • “Eden od možnih vzrokov za nastanek in obstoj poslovnega razloga je tudi organizacijski razlog, ki ga predstavlja odločitev delodajalca, da bo dela dveh delovnih mest za naprej pokrival le en delavec oziroma da se dve delovni mesti združita zaradi opravljanja njunih nalog le po enem izvajalcu.“ (odločba: VIII lps 175/2012)
  • “Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem, brez dela katerih delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida), in ne šele, ko delodajalec že za daljše časovno obdobje zabrede v izgubo.“ (odločba: VIII lps 72/2013)
  • “Pri presoji poslovnega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oz. bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga.” (odločba: VIII Ips 205/2014)
  • “Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta v nebistvenih delih, naloge, odgovornosti, ki jih ima delavec, pa se v ničemer ne spremenijo.” (odločba: Pdp 181/2012)
  • “Če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev, delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca.” (odločba: Pdp 913/2005)
  • “Delodajalec ne sme sočasno, ko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi zmanjšanih potreb po delu, zaposliti za določen ali nedoločen čas drugega delavca.“ (odločba: Pdp 539/2014)
 VIR: http://bankazapodjetnike.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar