Spletna prodaja v letu 2018 - kaj nas čaka?

Časi, ko so bili trgovci z lastno spletno trgovino v veliki prednosti pred konkurenco, so že davno mimo. Danes je na spletu toliko trgovin, da le redke izstopajo – tiste, ki sledijo sodobnim trendom in pravočasno privabijo zainteresirane stranke. Spletni trgovci bodo zato z zanimanjem spoznali nekaj trendov, ki zagotavljajo poslovno rast v letu 2018.

 
1. Uporaba mobilnih naprav

Že nekaj let se vedno znova izpostavlja pomen sodobnih pametnih telefonov na vseh področjih, ki so jih poprej pokrivali izključno osebni računalniki. Pri spletni prodaji ni nič drugače. Leta 2016 so mobilne naprave že prehitele računalnike pri priljubljenosti za brskanje po spletu, logično pa je, da se te naprave vedno bolj uporabljajo tudi za iskanje informacij o izdelkih in storitvah ter za nakupe oziroma naročila. Statistika za leto 2017 kaže, da mobilne naprave ohranjajo minimalno prednost pred računalniki kar se tiče ogledov spletnih strani, a znatno zaostajajo pri deležu izpeljanih nakupov.

Jasno je, da mnogi kupci za spletno nakupovanje uporabljajo več naprav, zato ta podatek morda ni povsem presenetljiv – informacije iščejo na mobilniku, končni nakup pa opravijo na računalniku. Če ostaja konverzija obiskovalcev v stranke v končni fazi enaka oziroma narašča, to ni problem, se bodo pa zamislili tisti trgovci, ki na račun nerealiziranih mobilnih nakupov stranke izgubljajo.

V vsakem primeru je pametno v letu 2018 poskrbeti za mobilne uporabnike. Izdelava spletnih strani pri vseh resnih ponudnikih te storitve že vključuje tudi mobilno različico trgovine, včasih celo posebno aplikacijo. Spletno trgovino je treba prilagoditi manjšim zaslonom in drugačni navigaciji, predvsem pa je treba narediti mobilnikom prijazen zaključni proces nakupa. Mnoge obstoječe spletne trgovine imajo na tem področju nedvomno še veliko neizkoriščenega potenciala, medtem ko mora to že v izhodišču vzeti v zakup tudi izdelava spletne trgovine na novo. 

 
2. Družbena omrežja in uporabniško generirane vsebine

Tudi družbena omrežja so že več let stalnica na področju trendov spletne prodaje. Najprej so se nasveti nanašali na prisotnost spletnih trgovcev na družbenih omrežjih, kar v letu 2018 ni več nasvet, temveč povsem samoumevna naloga vsakega spletnega trgovca od prvega dne poslovanja naprej. Družbena omrežja ostajajo prodajni kanal z neomejenim potencialom, ki bi ga bilo neumno pustiti neizkoriščenega. Prva naloga spletnega trgovca bo tudi v letu 2018 skrb za učinkovito interakcijo s ciljno skupino preko različnih družbenih omrežij. Ni več dovolj le Facebook skupina, treba je izkoristiti tudi Instagram, Twitter in druga omrežja. 

 

Druga plat družbenih omrežij, ki se bolj poudarja šele v zadnjem času, pa so uporabniško generirane vsebine. Te niso le v domeni družbenih omrežij, so pa na ta način veliko bolj dostopne. Spletna prodaja preko uporabniško generiranih vsebin je nadvse učinkovita in lahko pomeni ogromno prednost za trgovca, ki zna to izkoristiti. Res pa je, da se je treba tej obliki marketinga pozorno posvetiti. Uporabniško generirane vsebine so tiste, ki jih namesto trgovca ustvarijo uporabniki. Včasih so bili to samo komentarji in ocene izdelkov v ponudbi, danes pa v povezavi z družbenimi omrežji dosežemo veliko več. Uporabniki delijo fotografije in video posnetke ter druge vsebine, ki se nanašajo na ponudbo trgovca. Ne gre za neposredno trženje, temveč za prisotnost znamke, ki od tovrstnih vsebin lahko veliko profitira. Prednosti uporabniško generiranih vsebin so zelo raznolike in daljnosežne.

Na spletnih trgovcih je, da spodbudijo generiranje vsebin s strani uporabnikov. To olajšajo različni vtičniki, ki povezujejo spletne trgovine z družbenimi omrežji. Izdelki v trgovini morajo imeti vsaj možnost komentiranja, z nekaj iznajdljivosti pa je možno uporabnikom omogočiti, da delijo svoje fotografije in posnetke. Za nove trgovine je seveda dobro, da že izdelava spletne trgovine vključuje omenjene funkcionalnosti. 

 
3. Umetna inteligenca in razširjena resničnost

V tretji točki morda zremo že onkraj leta 2018, a tudi v tem letu bo že možno izkoristiti številne prednosti, ki jih za spletne trgovce prinaša napredek na področjih umetne inteligence in razširjene ter virtualne resničnosti. Seveda bi lahko trdili, da že zdaj spletne trgovine tečejo izključno po zaslugi umetne inteligence, a v mislih imamo bistveno naprednejše računalniške programe, ki se šele pojavljajo v okoljih spletnih trgovin. Tudi razširjena in navidezna resničnost obljubljata nove možnosti, a še nimata bistvenih aplikacij za večino spletnih trgovcev. 

 
Umetna inteligenca bo bržkone našla svojem mesto pri zagotavljanju prijetne uporabniške izkušnje in pri reševanju problemov na spletni strani. 

 

Interakcija s stranko je preko klasične spletne trgovine dokaj omejena – trgovec lahko ponudi določene informacije, ne more pa slediti miselnemu procesu stranke in odgovoriti na dodatna vprašanja, ki se tej zastavljajo. Vse bolj pomembno vlogo pri realizaciji nakupa igra neposredna interakcija s stranko. Zelo uporaben pripomoček je v tem oziru spletni klepetalnik, ki je vedno prisoten in pripravljen, da odgovori na vsa vprašanja strank. Problem pa je zagotoviti stalno prisotnost strokovnjaka na klepetu – če odgovora na vprašanje stranke ni, bo ta zapustila trgovino in nakup opravila pri konkurenci. Umetna inteligenca bo tu v veliko pomoč, saj so že zdaj na voljo virtualni pomočniki, ki znajo brez človeškega upravljanja opraviti pogovor in podati dodatne informacije. Takšni robotki so na voljo 24 ur na dan in vsak dan v letu, torej so neprecenljivi sodelavci v sodobnem spletnem poslu, ki mora biti stalno podrejen željam strank.

Razširjena resničnost prav tako kaže velik potencial za spletne trgovce. Mnogi se je že s pridom poslužujejo, res pa je, da je za nekatere branže bistveno bolj primerna kot za druge. Zelo si lahko z razširjeno resničnostjo pomagajo na primer prodajalci pohištva ter prodajalci oblačil, obutve in modnih dodatkov. S telefonom s kamero lahko preprosto pokukamo v dnevno sobo in že vidimo, kako bi se v njej obnesel nov kavč ali kako bi izgledale nove zavese. Namesto tega lahko vklopimo sprednjo kamero in se prepričamo, da nam očala, ki jih pravkar gledamo v spletni trgovini, dobro pristojijo.

Možnosti za uporabo razširjene resničnosti je veliko, a zahtevajo znaten vložek s strani trgovca. Ne nujno (le) finančni, temveč tudi nekaj časa in dela. Seveda tudi na tem področju najdemo izvajalce, ki ponujajo uporabne končane rešitve ali pa razvoj posebnih funkcionalnosti. A običajno izdelava spletnih trgovin takšnih naprednih zadev še ne vključuje in jih bo treba iskati posebej.
Gotovo bomo v letu 2018 tudi na tem področju spremljali pestro dogajanje in hiter napredek, zato se splača prehiteti trend in konkurenco z zgodnjim začetkom.

 

VIR: https://www.relidea.com

Spremembe, ki so začele veljati z novim letom

1. Davčne spremembe za podjetnike

Že konec minulega leta smo pisali, da čakajo tako podjetnike kot fizične osebe spremembe na davčnem področju, ključna pa je novela zakona o dohodnini. Pri poslovanju bodo spremembe za podjetnike vplivale predvsem novosti pri normirani obdavčitvi, spremembe pa morajo poznati tako normiranci kot podjetniki, ki poslujejo z njimi. Po novem bo določena absolutna višina normiranih odhodkov (40.000 evrov oz. 80.000 evrov pri zaposlitvi vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas), v dveh zaporednih letih normiranec ne bo smel imeti več kot 300.000 prihodkov, paziti pa bodo morali tudi, če poslujejo s povezanimi osebami.

Po novem se bo večina službenih potovanj štela kot napotitev na začasno delo v tujino, uvaja pa se tudi posebna davčna osnova na čezmejno opravljanje dela. Dobra novica za mnoge mikro podjetnike pa je, da vezana knjiga računov ostaja v uporabi! Spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov so stopile v veljavo 1. 1. 2018.

Novela Zakona o dohodnini med drugim prinaša spremembe za podjetnike v razbremenitvi nagrad za poslovno uspešnost – trinajste plače in božičnice. Ti bosta po novem razbremenjeni plačila dohodnine do višine povprečne plače v državi! Glavna novost je odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave za najnižje prihodkje ter zvišanje posebne osebne olajšave za študentsko delo.

2. Novosti na trgu dela in nova pooblastila inšpektorjev

Tudi o spremembah, ki jih je prinesla sprememba Zakona o urejanju trga dela in sprememba Zakona o inšpekciji dela smo že pisali.

Prva nalaga nove dolžnosti delavcem, spremembe pa prinaša tudi za delodajalce. Ti bodo morali v pravilno oblikovanem obvestilu o odpovedi delovnega razmerja delavca obvestiti o njegovih novih obveznostih glede obveznosti prijave v evidenco brezposelnih. V njem bo moralo biti tudi to, da mu lahko zavod zniža denarno nadomestilo v primeru zamude. Pravic ob izgubi zaposlitve po novem ne bodo več mogli izkoristiti družbeniki v podjetjih, ki so hkrati poslovodne osebe v gospodarskih družbah. Po novem nadomestila za brezposelnost ne bodo mogle prejemati poslovodne osebe osebnih in kapitalskih družb (d. o. o., k. d., d. n. o., d. d., k. d. d., …).

Druga pa daje nova pooblastila delovnim inšpektorjem. Te spremembe za podjetnike so v veljavi že od oktobra lani, vseeno pa naj spomnimo predvsem na to, da bo lahko po novem inšpektor za delo delavcem z odločbo prepovedal opravljanje dela. To bo lahko storil v primeru, če bo ugotovil da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in delovnega okolja, da delavcem grozi nezgoda, da niso usposobljeni za varno in zdravo delo, da je že v minulih 12 mesecih pred tem večkrat ugotovil, da delavcem ne izplačuje plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu.

Podobno bo lahko inšpektor za delo ukrepal tudi, ko bo ugotovil, da za delodajalca dela delavec v netipičnih oblikah dela, njegovo delo pa ima elemente delovnega razmerja. V tem primeru bo lahko delodajalcu naložil izročitev pogodbe o zaposlitvi. 

3. Izteka se rok za vpis dejanskih lastnikov

Do 19. januarja 2018 morajo poslovni subjekti v skladu z novim Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma poskrbeti za vpis dejanskih lastnikov v register dejanskih lastnikov. 

4. Prihaja Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov

Nova vseevropska uredba o varstvu osebnih podatkov, ki bo stopila v veljavo 25. maja 2018, bo vplivala na skoraj vse, ki pri svojem poslovanju zbirajo in uporabljajo osebne podatke svojih strank. Spremembe za podjetnike bodo pri zbiranju, analiziranju, uporabi, hrambi in izbrisu osebnih podatkov fizičnih oseb. Med drugim bo dovoljeno zbiranje osebnih podatkov samo na podlagi izrecne privolitve, uporabljati pa jih bo dovoljeno samo za točno vnaprej določen namen. Hraniti jih bo dovoljeno največ pet let.

VIR: data.si

Bolniška odsotnost: Koliko delovnih dni smo izgubili?

Bolniška odsotnost je bila razlog, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu skupaj izgubljenih 10.378.095 delovnih dni.

Bolniška odsotnost se je lani povečala

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za 
delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji v letu 2016 izgubljenih skupaj 10.378.095 delovnih dni. To je 541.980 izgubljenih delovnih dni več kot v letu 2015. Na letni ravni pa se je povečalo tudi število primerov. In sicer za več kot 44.000 primerov. Povečanje pa je šlo tako v breme delodajalcev kot tudi v breme ZZZS. Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) so nadomestila plače leta 2016 stala 285.308.173 milijona evrov. To je skoraj 16 odstotkov več kot leta 2015.

Se pa povprečno trajanje enega primera bolniškega staleža. Leta 2004 je ena bolniška odsotnost v povprečju trajala 13,7 dni, v letu 2009 11,7 dni, lani pa 10,5 dni. 

Zakaj se je bolniška odsotnost povečala?

Razlogov za to, da se je bolniška odsotnost povečala, je več. Na ZZZS to povezujejo predvsem z rastjo zaposlenih, staranjem in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva (rast števila primerov in več izgubljenih dni), dolgotrajnejšimi postopki diagnosticiranja in zdravljenja, nego otrok in kasnejšim upokojevanjem.

Bolniška odsotnost je bila leta 2016 sicer najpogostejša zaradi bolezni oziroma druge poškodbe izven dela ter zaradi nega ožjega družinskega člana.

Kdaj pripada nadomestilo plače v breme ZZZS?

 
Bolniška odsotnost do 30 dni se obračunava v breme delodajalca. Torej delodajalec nadomestilo plače za odsotnega delavca plačuje iz lastnih sredstev, vendar največ 120 delovnih dni v koledarskem letu. Od 31. delovnega dneva dalje pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezenskih razlogov ali poškodb iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Od prvega delovnega dne bolniške odsotnosti pa zavarovancem iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada nadomestilo plače, če so razlogi naslednji: nega ožjega družinskega člana, presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe, posledica dajanja krvi, izolacija ali spremstvo, ki ju odredi zdravnik in tudi v primerih, da je poškodba nastala pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah. 

Okrepljen nadzor nad refundacijo nadomestil

ZZZS je v preteklem letu okrepil nadzor nad izplačevanjem nadomestil plače delodajalcem. Lani so nadzorovali predvsem delavce (69 odstotkov), samozaposlene (24 odstotkov) in kmete (skoraj 6 odstotkov). Ugotovljene kršitve so se najpogosteje nanašale na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. Največ kršitev je bilo sicer ugotovljenih pri delavcih (54 odstotkov) in samozaposlenih (38 odstotkov). V sodelovanju s Finančno upravo RS (FURS) pa ZZZS med drugim preverja tudi pravilnost podatkov o osnovah, ki jih v postopku refundacij nadomestil plač ZZZS-ju posreduje delodajalec.

VIR:data.si

Višji minimalni prispevki za s. p.

Od letošnjega leta dalje bodo višji tudi minimalni prispevki za s. p. in za družbenike. Tudi zanje se, tako kot za zaposlene, zvišuje odmerni odstotek za izračun osnove za plačilo prispevkov od povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec (PP). Za samozaposlene bo to zadnji dvig odmernega odstotka PP, saj bo že letos dosegel 60 odstotkov; za družbenike bo maksimum pri 90 odstotkih PP dosegel leta 2020.

 

Višji minimalni prispevki za s. p.

Minimalni prispevki za s. p. bodo od letošnjega leta dalje obračunani od 60 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (PP). Odstotek se v prihodnjih ne bo več zviševal, kot se je od leta 2014 dalje, saj je letos dosegel maksimum.

To pomeni, da bodo samozaposleni minimalne prispevke v januarju in februarju plačali od 950,80 evra osnove za obračun prispevkov. V marcu bodo minimalni prispevki za s. p. obračunani od nove osnove, ki bo izračunana po objavi povprečne plače za minulo leto.

Tudi samozaposleni plačujejo enak odstotek za enake prispevke kot delavci in delodajalci za delavce, vendar pa so zneski zaradi višje osnove višji!

Delodajalec pri plači za zaposlenega obračuna skupaj 22,1 odstotka prispevkov od osnove ali od bruto plače za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje. Hkrati plača enake prispevke in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za zaposlenega še sam; skupaj v višini 16,1 odstotka.

Enake odstotke mora torej pri obračunu prispevkov upoštevati tudi samozaposleni! 

 
Tako bodo januarja 2018 minimalni prispevki za s. p. skupaj 363,19 evra.

Višji prispevki za socialna zavarovanja tudi za družbenike!

Zaradi zvišanja osnove zaradi spremembe odmernega odstotka bodo višji prispevki za socialna zavarovanja znova doleteli tudi družbenike. Družbeniki bodo letos najnižje prispevke plačevali od 80 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (PP). 

 

Odstotek se bo v prihodnjih letih še zvišal in sicer na 85 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, v letu 2019 in v letu 2020 na 90 odstotkov PP.

To pomeni, da bodo v januarju družbeniki minimalne prispevke plačali od 1.267,73 evra; tudi zanje se bo osnova predvidoma povišala v marcu. Prispevki družbenikov bodo tako znašali skupaj najmanj 484,26 evra.

Za mesec februar 2018 in za naprej, pa se bo za določitev najnižje zavarovalne osnove v letu 2018 upošteval podatek o povprečni plači za leto 2017, ki ga bo objavil Statistični urad Republike Slovenije.

VIR: data.si

Pravila zdravega sedenja pred računalnikom

Večina delovnih mest današnjega časa zahteva dolge ure sedenja pred računalnikom, kar seveda neugodno vpliva na naše zdravje.

Pomembno je, da se zato v prostem času čim več gibate in da si med delom naredite več krajših pavz. Lahko se malo sprehodite in zamenjate položaj. Zelo pomembno pa je tudi, da pred računalniki sedite v pravilni drži, saj vas bo to obvarovalo pred številnimi bolečinami in drugimi posledicami dolgotrajnega sedenja. Pri tem pazite na naslednje: 

Lega oči glede na zaslon računalnika

Pomembno je, da je zaslon računalnika na taki višini, da nanj gledate direktno naprej. Da bi lahko vzdignili ekran v pravo lego, lahko uporabite enostaven trik in spodaj podložite knjige, tako da ga pravilno naravnate. 

Predmeti na mizi

Vse predmete, ki jih med delom pogosto vzamete v roke (npr. telefon ali steklenica z vodo), imejte čim bližje dosegu rok, da vam ne bo treba konstantno spreminjati položaja zaradi poseganja po njih. 

Lega rok

Kot v pregibu komolca naj znaša 90 stopinj. Roke naslonite na držala stola oziroma na mizo. Tako se boste izognili bolečinam v hrbtu. 

Hrbet
Hrbet naj bo v čim bolj ravni in pokončni legi. Če vam samo naslonjalo stola tega ne omogoča, ker je nagnjeno preveč nazaj, si lahko pomagate tako, da spodaj podložite blazino ali jakno in si položaj naravnate po vaših željah. 

Noge

Če so noge prekrižane ali pa se samo prsti dotikajo tal, to predstavlja za mišice določen stres. Kot v pregibu kolena naj znaša 90 stopinj, stopala pa naj bodo v celoti na tleh. Da bi dosegli tak položaj, si višino stola naravnajte po vaši meri.

Samo nekaj teh malenkosti vam lahko pomaga, da bo sedenje bolj zdravo in da zaradi njega ne boste imeli nepotrebnih bolečin. Nič ni narobe s tem, če se na vsake toliko postavite v napačno lego, pomembno je, kako sedite večino časa. Čeprav se vam bo mogoče sprva zdelo neudobno sedeti v takem položaju, vedite, da vaja dela mojstra in če se boste pogosto opominjali, bo kmalu to za vas postalo samoumevno.

VIR: mladipodjetnik.si

Koliko bodo plačevali popoldanski s.p.-jevci v 2018?

Obveznost plačevanja pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje je določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zneski so določeni v odstotku od povprečne plače za oktober preteklega koledarskega leta. Pri njihovem izračunu se upošteva podatek Statističnega urada RS – povprečna bruto plača za oktober 2017 znaša 1.621,46 EUR (= PP).

Finančna uprava RS (Furs) je objavila zneske pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje v prihodnjem letu. Vsi tisti, ki imate popoldanski s.p., ste doslej plačevali 33,24 evra (8,31 evra + 24,93 evra), z novim letom pa se bo vaš prispevek za zdravstveno zavarovanje mesečno zvišal za en evro.

Popoldanski s.p.-jevci boste tako za zdravstveno zavarovanje prihodnje leto mesečno plačevali 34,37 evra. Sobodajalci, ki dejavnost opravljate kot postranski poklic, pa boste namesto 13,85 evra, za zdravstveno zavarovanje odšteli 14,32 evra na mesec.

Znesek prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za sedaj ostaja nespremenjen, in sicer 33,01. Skupni strošek prispevkov za popoldasnki s.p. bo torej znašal 67,38 EUR.

VIR: data.si, FURS

V eDavke po novem brez certifikata

Fizične osebe bodo lahko odslej preko sistema eDavki uveljavljale olajšavo za vzdrževane družinske člane, namenile del dohodnine za donacije, imele vpogled v svojo eKartico ter informativni izračun dohodnine zgolj z  uporabniškim imenom in geslom. Pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo (ki morajo obvezno poslovati prek sistema eDavki) bodo morale še naprej uporabljati kvalificirano digitalno potrdilo oz. certifikat. Nabor storitev, ki jih bo mogoče v eDavkih uporabljati zgolj z uporabniškim imenom in geslom, bodo v kratkem še povečali.

 

Furs še obvešča, da je do 28. 2. 2018 rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2017.

 

VIR: FURS