1. Davčne spremembe za podjetnike
Že konec minulega leta smo pisali, da čakajo tako podjetnike kot fizične osebe spremembe na davčnem področju, ključna pa je novela zakona o dohodnini. Pri poslovanju bodo spremembe za podjetnike vplivale predvsem novosti pri normirani obdavčitvi, spremembe pa morajo poznati tako normiranci kot podjetniki, ki poslujejo z njimi. Po novem bo določena absolutna višina normiranih odhodkov (40.000 evrov oz. 80.000 evrov pri zaposlitvi vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas), v dveh zaporednih letih normiranec ne bo smel imeti več kot 300.000 prihodkov, paziti pa bodo morali tudi, če poslujejo s povezanimi osebami.
Že konec minulega leta smo pisali, da čakajo tako podjetnike kot fizične osebe spremembe na davčnem področju, ključna pa je novela zakona o dohodnini. Pri poslovanju bodo spremembe za podjetnike vplivale predvsem novosti pri normirani obdavčitvi, spremembe pa morajo poznati tako normiranci kot podjetniki, ki poslujejo z njimi. Po novem bo določena absolutna višina normiranih odhodkov (40.000 evrov oz. 80.000 evrov pri zaposlitvi vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas), v dveh zaporednih letih normiranec ne bo smel imeti več kot 300.000 prihodkov, paziti pa bodo morali tudi, če poslujejo s povezanimi osebami.
Po novem se bo večina službenih potovanj štela kot napotitev na začasno delo v tujino, uvaja pa se tudi posebna davčna osnova na čezmejno opravljanje dela. Dobra novica za mnoge mikro podjetnike pa je, da vezana knjiga računov ostaja v uporabi! Spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov so stopile v veljavo 1. 1. 2018.
Novela Zakona o dohodnini med drugim prinaša spremembe za podjetnike v razbremenitvi nagrad za poslovno uspešnost – trinajste plače in božičnice. Ti bosta po novem razbremenjeni plačila dohodnine do višine povprečne plače v državi! Glavna novost je odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave za najnižje prihodkje ter zvišanje posebne osebne olajšave za študentsko delo.
2. Novosti na trgu dela in nova pooblastila inšpektorjev
Tudi o spremembah, ki jih je prinesla sprememba Zakona o urejanju trga dela in sprememba Zakona o inšpekciji dela smo že pisali.
Prva nalaga nove dolžnosti delavcem, spremembe pa prinaša tudi za delodajalce. Ti bodo morali v pravilno oblikovanem obvestilu o odpovedi delovnega razmerja delavca obvestiti o njegovih novih obveznostih glede obveznosti prijave v evidenco brezposelnih. V njem bo moralo biti tudi to, da mu lahko zavod zniža denarno nadomestilo v primeru zamude. Pravic ob izgubi zaposlitve po novem ne bodo več mogli izkoristiti družbeniki v podjetjih, ki so hkrati poslovodne osebe v gospodarskih družbah. Po novem nadomestila za brezposelnost ne bodo mogle prejemati poslovodne osebe osebnih in kapitalskih družb (d. o. o., k. d., d. n. o., d. d., k. d. d., …).
Druga pa daje nova pooblastila delovnim inšpektorjem. Te spremembe za podjetnike so v veljavi že od oktobra lani, vseeno pa naj spomnimo predvsem na to, da bo lahko po novem inšpektor za delo delavcem z odločbo prepovedal opravljanje dela. To bo lahko storil v primeru, če bo ugotovil da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in delovnega okolja, da delavcem grozi nezgoda, da niso usposobljeni za varno in zdravo delo, da je že v minulih 12 mesecih pred tem večkrat ugotovil, da delavcem ne izplačuje plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu.
Podobno bo lahko inšpektor za delo ukrepal tudi, ko bo ugotovil, da za delodajalca dela delavec v netipičnih oblikah dela, njegovo delo pa ima elemente delovnega razmerja. V tem primeru bo lahko delodajalcu naložil izročitev pogodbe o zaposlitvi.
Novela Zakona o dohodnini med drugim prinaša spremembe za podjetnike v razbremenitvi nagrad za poslovno uspešnost – trinajste plače in božičnice. Ti bosta po novem razbremenjeni plačila dohodnine do višine povprečne plače v državi! Glavna novost je odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave za najnižje prihodkje ter zvišanje posebne osebne olajšave za študentsko delo.
2. Novosti na trgu dela in nova pooblastila inšpektorjev
Tudi o spremembah, ki jih je prinesla sprememba Zakona o urejanju trga dela in sprememba Zakona o inšpekciji dela smo že pisali.
Prva nalaga nove dolžnosti delavcem, spremembe pa prinaša tudi za delodajalce. Ti bodo morali v pravilno oblikovanem obvestilu o odpovedi delovnega razmerja delavca obvestiti o njegovih novih obveznostih glede obveznosti prijave v evidenco brezposelnih. V njem bo moralo biti tudi to, da mu lahko zavod zniža denarno nadomestilo v primeru zamude. Pravic ob izgubi zaposlitve po novem ne bodo več mogli izkoristiti družbeniki v podjetjih, ki so hkrati poslovodne osebe v gospodarskih družbah. Po novem nadomestila za brezposelnost ne bodo mogle prejemati poslovodne osebe osebnih in kapitalskih družb (d. o. o., k. d., d. n. o., d. d., k. d. d., …).
Druga pa daje nova pooblastila delovnim inšpektorjem. Te spremembe za podjetnike so v veljavi že od oktobra lani, vseeno pa naj spomnimo predvsem na to, da bo lahko po novem inšpektor za delo delavcem z odločbo prepovedal opravljanje dela. To bo lahko storil v primeru, če bo ugotovil da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in delovnega okolja, da delavcem grozi nezgoda, da niso usposobljeni za varno in zdravo delo, da je že v minulih 12 mesecih pred tem večkrat ugotovil, da delavcem ne izplačuje plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu.
Podobno bo lahko inšpektor za delo ukrepal tudi, ko bo ugotovil, da za delodajalca dela delavec v netipičnih oblikah dela, njegovo delo pa ima elemente delovnega razmerja. V tem primeru bo lahko delodajalcu naložil izročitev pogodbe o zaposlitvi.
3. Izteka se rok za vpis dejanskih lastnikov
Do 19. januarja 2018 morajo poslovni subjekti v skladu z novim Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma poskrbeti za vpis dejanskih lastnikov v register dejanskih lastnikov.
4. Prihaja Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov
Nova vseevropska uredba o varstvu osebnih podatkov, ki bo stopila v veljavo 25. maja 2018, bo vplivala na skoraj vse, ki pri svojem poslovanju zbirajo in uporabljajo osebne podatke svojih strank. Spremembe za podjetnike bodo pri zbiranju, analiziranju, uporabi, hrambi in izbrisu osebnih podatkov fizičnih oseb. Med drugim bo dovoljeno zbiranje osebnih podatkov samo na podlagi izrecne privolitve, uporabljati pa jih bo dovoljeno samo za točno vnaprej določen namen. Hraniti jih bo dovoljeno največ pet let.
VIR: data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar