Minimalna plača za leto 2018 znaša 638 evrov neto oziroma natanko 842,79 evra bruto. To je približno 25 evrov več kot doslej. Njena višina je bila objavljena v Uradnem listu.
Sindikati opozarjajo, da se bo okoli 33.000 delavcev, ki dobivajo minimalno plačo, še vedno s težavo preživljalo. Delodajalci pa menijo, da je zvišanje preveliko in državo pozivajo, naj raje zniža obdavčitev plač.
Sindikati opozarjajo, da se bo okoli 33.000 delavcev, ki dobivajo minimalno plačo, še vedno s težavo preživljalo. Delodajalci pa menijo, da je zvišanje preveliko in državo pozivajo, naj raje zniža obdavčitev plač.
Po Zakonu o minimalni plači (ZMinP) višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Ker se sindikati in delodajalci o predlogu zvišanja niso uskladili, je obveljal predlog ministrice dr. Anje Kopač Mrak: 4,7 -odstotno zvišanje.
Višina minimalne plače mora biti v Uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta. Velja pa za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja dalje.
Komu pripada minimalna plača?
Vsak, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela polni delovni čas, je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače, razlagajo na Ministrstvu za delo.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) minimalno plačo sestavlja osnovna plača delavca za določen mesec ter del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo. Razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa.
Iz minimalne plače so izvzeti tudi trije dodatki dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:
Iz minimalne plače so izvzeti tudi trije dodatki dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:
- dodatek za nočno delo,
- dodatek za delo v nedeljo ter
- dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju). Kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
VIR: www.data.si
VIR: www.data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar