No, v marketinški govorici pa to pomeni, da so darila (oziroma v nagradne igre zapakirana darila ) tisto promocijsko-komunikacijsko orodje, ki:
- odpirajo vrata
- odpirajo srca (tudi kupcev)
- krepijo lojalnost blagovni znamki
- večajo prepoznavnost znamke
- krepijo bazo kontaktov potencialnih kupcev
- celo neposredno pospešujejo in povečujejo prodajo.
Nagradna igra mora imeti javno dostopen pravilnik o organiziranju iste in pogojih sodelovanja.
Nagradne igre lahko pritegnejo veliko večjo množico potencialnih ali dosedanjih kupcev, kot bi jih, če bi preprosto razpisali akcijske popuste (na primer 15% na vsak naslednji kos pohištva, ki ga kupi dosedanji ali novi kupec, ali 10% popust na vse nakupe v nekem mesecu).
Če bi razpisali nagradno igro, da ob nakupu kateregakoli kosa pohištva vrednosti nad 100€ sodelujete v nagradnem žrebanju, ki je javno in se dogaja vsak teden, pri čemer je prva nagrada bon za nakup pohištva v vrednosti 5000€, druga v vrednosti 2000€ in tretja v vrednosti 1000€, potem bi verjetno z dodatno oglaševalsko podporo pridobili veliko večji interes, kot bi ga sicer z malenkostnimi nagradami ali sezonskim znižanjem.
Prav tako bi bilo bolj odmevno, če bi izžrebane zveste kupce (morda bi sodelovali tudi v preizkušnjah, preverjanju znanja, itd.) nagradili s počitnicami na Ibizi za dva, vikendom v Rimu in skokom s padalom v tandemu. Tudi tu bi potrebovali močno komunikacijsko podporo, ki bi prinesla pravi doseg informaciji o nagradni igri.
Seveda pa so tudi skromnejše nagrade lahko zanimive in uspešno dvignejo zanimanje potencialnih kupcev. Taki so na primer enostavni kvizi, kjer vsi poznajo odgovore, pa nato tudi skoraj vsi ali veliko njih dobi nagrade v obliki bona za popust pri nakupu izdelkov oglaševalca, nekje v rangu do 100€. Tak način je dokaj poceni za ponudnika, saj praviloma kupec še doplača za izbrani produkt, pa tudi če ne, ponudnik žrtvuje le materialne stroške produkta, ne pa vloženega dodatnega dela in zaslužka. Celo pri DDV bi lahko prihranil.
Dober spill-over efekt nagradnih iger je tudi povečevanje baze uporabnikov za CRM in tako ustvarjanje priložnosti za nadaljnje komuniciranje.
Kaj pa se zgodi z davkom? Katerim? Z dohodnino. Kaj pravi zakon?
Po 3. točki tretjega odstavka 105. Zakona o dohodnini je dobitek obdavčen kadar njegova vrednost presega 42 eurov. Če je, se akontacija dohodnine v skladu z določbo prvega odstavka 131. in prvega odstavka 108. člena izračuna in plača po stopnji 25% od vrednosti dobitka.
Po 2. odstavku 126. člena ZDoh-2 in 3. odstavkom 58. in 59. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, je plačilo za davčnega zavezanca dolžan opraviti plačnik davka (= podeljevalec nagrade) na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem.
Akontacijo dohodnine od dobitka tako plača podeljevalec nagrade, torej podjetje, medtem, ko se višina nagrade in akontacija dohodnine dobitniku vštevata v letno odmero dohodnine.
Če je znesek izračunane dohodnine nižji od 20€, velja oprostitev plačila, vendar je se vrednost dobitka všteje v letno davčno osnovo, na podlagi katere se izračuna dohodnina.
Podeljevalec se ne more izogniti plačilu akontacije dohodnine za dobitnika, četudi bi morda zmotno navedel v pogojih nagradne igre, da naj plača akontacijo prejemnik nagrade na TRR podeljevalca pred prevzemom nagrade. Če bi to podeljevalec vseeno zahteval, gre za razmerje med njim in dobitnikom po določilih obligacijskih razmerij in ne kot akontacijo dohodnine. Zadeva s plačilom akontacije dohodnine je lahko za podeljevalca finančno pereča, če gre za nagrade večje vrednosti ali organizacijsko, če gre za nekaj manjše, pa zato številne nagrade.
Nagrada se ne sme podeliti, če od nagrajenca – rezidenta R Slovenije – ne pridobite osebnih podatkov, še posebno številke TRR in davčne številke, kar je pogoj za poročanje FURS.
Nagradne igre so promocijska potreba podjetja in se davčno lahko prikazujejo kot strošek »reklame« in je v celoti davčno priznan.
Kadar je davčni odtegljaj pod vrednostjo 20€, se ta ne plača, podeljevalec mora kljub temu poročati na obrazcu REK-2.
Nekaj primerov
Za nagrade oz. dobitke, vrednosti pod 42,00 € z vključenim DDV, podeljevalec ne odmeri, ne odtegne in ne plača akontacije dohodnine, pa tudi FURS-u ni potrebno sporočati podatkov na obrazcu REK-2, prejemnik pa akontacijo poravna pri letni napovedi dohodnine.Tak bi bil lahko bon za nakup čevljev v višini 30 € ali vstopnice na koncert v vrednosti 17 €.
Za manjše vrednosti nagrad od 42 € poročanje FURS-u ni potrebno.
Ob praktičnih nagradah v vrednosti ABC, je potrebno vrednost nagrade najprej pomnožiti s koeficientom 1,3333, nato pa izračunati odtegljaj v višini 25% (ABC x 1,3333 x 0,25) ; pri denarnih nagradah gre odtegljaj neposredno od osnove.
VIR: https://novipodjetnik.si
Nekaj primerov
Za nagrade oz. dobitke, vrednosti pod 42,00 € z vključenim DDV, podeljevalec ne odmeri, ne odtegne in ne plača akontacije dohodnine, pa tudi FURS-u ni potrebno sporočati podatkov na obrazcu REK-2, prejemnik pa akontacijo poravna pri letni napovedi dohodnine.Tak bi bil lahko bon za nakup čevljev v višini 30 € ali vstopnice na koncert v vrednosti 17 €.
Za manjše vrednosti nagrad od 42 € poročanje FURS-u ni potrebno.
Ob praktičnih nagradah v vrednosti ABC, je potrebno vrednost nagrade najprej pomnožiti s koeficientom 1,3333, nato pa izračunati odtegljaj v višini 25% (ABC x 1,3333 x 0,25) ; pri denarnih nagradah gre odtegljaj neposredno od osnove.
VIR: https://novipodjetnik.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar