Delovni čas: Delavec ne sme delati več kot 56 ur na teden

Delovni čas je v osnovi čas prisotnosti delavca na delovnem mestu oziroma v podjetju. Le v idealnem primeru je to v celoti tudi čas, ko delavec resnično dela.

Kako je po Zakonu o delovnih razmerjih urejen delovni čas?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo je lahko določen krajši delovni čas, vendar ne manj od 36 ur na teden. 

Izjema so delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. Na takšnih delovnih mestih lahko polni delovni čas traja manj kot 36 ur tedensko.

Kljub temu pa je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa. Gre za t.i. nadurno delo, ki ga zakon dovoljuje v posebnih primerih in ga tudi časovno omejuje.

ZDR-1 pa dopušča tudi možnost za dopolnilno delo. To pomeni, da kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem.

Določilo o delovnem času je sicer obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. 

Odmor med delovnim časom

Delavec, ki dela polni delovni čas, je upravičen do 30 minutnega odmora na dan. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

V primeru, da delavec dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Če na primer dela štiri ure dnevno, ima pravico do petnajstminutnega odmora. Če dela manj kot štiri ure dnevno, mu odmor ne pripada.

Prav tako ima delavec v dnevu pravico do počitka (prosti čas), ki mora nepretrgoma trajati najmanj 12 ur. Poleg omenjenega dnevnega počitka (12 ur) pa ima v obdobju sedmih zaporednih dni pravico vsaj do 24 urnega nepretrganega počitka. 

Ali je dopustno delati več kot 8 ur na dan?

Delovni čas delavcev pri določenem delodajalcu je lahko razporejen enakomerno, zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov pa tudi neenakomerno. V obeh primerih ZDR-1 določa nekatere omejitve. 

Enakomerna razporeditev delovnega časa 

 
Običajno je delovni čas razporejen enakomerno, praviloma na pet dni tedensko po osem ur dnevno. Tudi razporeditev na štiri dni tedensko po deset ur sodi med enakomerno razporeditev dela. ZDR-1 namreč določa, da enakomerna razporeditev polnega delovnega časa ne more biti razporejena na manj kot štiri dni v tednu. Hkrati pa je določena omejitev, da lahko delovni dan traja največ deset ur. Delovni čas (ki znaša na primer 40 ur) torej ne more biti razporejen na tri dni v tednu po dvanajst ur dnevno. 

Neenakomerna razporeditev delovnega časa

V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa delavec določeno časovno obdobje dela več kot polni delovni čas – a ne več kot 56 ur na teden -, drugo obdobje pa manj kot polni delovni čas. Pri tem mora v obdobju šestih mesecev (oziroma dvanajstih mesecev, če je tako določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti) povprečna delovna obveznost delavcev znašati polni delovni čas.

V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa je dnevna delovna obveznost delavca lahko največ 13 ur, saj mora delodajalec upoštevati pravico do dnevnega počitka, ki v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa znaša 11 ur.

Podjetnik mora za svoje zaposlene delovni čas in njegovo razporeditev določiti v njihovih pogodbah o zaposlitvi. Njihova obvezna sestavina sta med drugim:

• določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom;
• določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa.

Če tega pogodba o zaposlitvi ne vsebuje, delodajalec delavcu delovnega časa ne more veljavno neenakomerno prerazporediti. Prav tako je delodajalec dolžan razpored delovnega časa, če je ta razporejen neenakomerno, določiti pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta.

VIR: www.data.si