Zakaj milenijski podjetnik ne bo čakal pred bančnim okencem

Ko ti kriza vzame možnost hitre rasti, si pripravljen tvegati. Zato si kar dve tretjini milenijcev, čeprav imajo izmed vseh generacij najvišjo izbobrazbo, želi začeti svoj posel. 

Milenijska generacija je po mnenju številnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji moderne družbe, prava podjetniška generacija. To nakazuje tudi raziskava univerze Bentley University, katere rezultati so pokazali, da si skoraj dve tretjini vprašanih milenijcev želita začeti svoj posel. Milenijci so namreč mnenja, da bodo za dosego uspeha v karieri morali biti veliko bolj spretni, samostojni in podjetniški, kot so bile prejšnje generacije. V navedeni raziskavi je le 13 odstotkov vprašanih milenijcev odgovorilo, da si želijo kariero v velikem podjetju in večletnega napredovanja do vodilnih položajev. Milenijska generacija si želi začrtati svojo pot, ker meni, da tradicionalne oblike zaposlovanja in napredovanja ter gradnje kariere niso več učinkovite in ne vodijo dovolj hitro do želenega cilja.

Najvišja izobrazba z najslabšimi možnostmi krepi podjetnost

Med milenijce se uvrščajo vsi, ki so rojeni med letoma 1980 in 2000. Izmed vseh generacij imajo najvišjo stopnjo izobrazbe, vendar jih veliko zaradi finančne in gospodarske krize, ki je pustošila zadnjih deset let, nima zaposlitve oziroma opravljajo delo, za katero se niso primarno izobraževali. Ta generacija ima namreč najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Težke razmere na trgu dela v času krize so povzročile, da si ne želijo običajne kariere in napredovanja, kjer bi jih ob morebitni novi krizi iz podjetja lahko hitro odpustili, ampak si želijo samostojne podjetniške poti. Poleg tega jih tudi ni strah poraza, saj nimajo kaj izgubiti. Raziskava univerze Bentley je pokazala, da so izmed vseh generacij najbolj pripravljeni začeti svoj posel, kljub možnostim za neuspeh. Po njihovem mišljenju je bolje poskusiti in ustanoviti svoje podjetje, četudi čez dve leti propade, saj se v tem času naučijo veliko več, kot bi se v dvajsetih letih sedenja za pisarniško mizo neke multinacionalke.

Po začetni kapital na banko ali pa na Kickstarter

Vse več milenijcev se tako odloča za samostojno poslovno pot in ustanavljajo svoja podjetja. Njihove želje in potrebe pa se razlikujejo od podjetnikov prejšnjih generacij. Milenijec ne bo stal v vrsti pred bančnim okencem s položnico v roki, ampak bo poiskal novo in učinkovitejšo obliko plačevanja. Novopečeni milenijski podjetnik ne bo iskal kapitala za zagon start-upa le na banki v obliki posojila, ampak bo raziskal tudi druge možnosti, kot je množično financiranje ali financiranje, ki ga ponujajo tehnološki velikani, ki se trudijo vstopiti v svet bančništva.

Spletni platformi za množično financiranje Kickstarter ali Indiegogo novim podjetnikom ponujata moderen način zbiranja kapitala za ustanovitev podjetja in zagon proizvodnje. Milenijski podjetniki so napisali že številne uspešne podjetniške zgodbe, ki jih je omogočil kapital, zbran prek platform za množično financiranje. Pri množičnem financiranju posameznik poslovno idejo predstavi v predstavitvenem videu, ki si ga ogledajo potencialni kupci izdelka. Če jim je ta všeč in ga hočejo imeti, ga lahko kupijo takoj po nižji ceni od prihodnje tržne, vendar morajo počakati, dokler izdelki niso končani. S tem podjetnika kreditirajo, da lahko zažene proizvodnjo, obenem pa mu spletna platforma za množično financiranje služi tudi kot marketinško orodje.

Novodobni podjetniki zagonska sredstva zbirajo tudi s pomočjo kriptovalut in njihove vse večje popularnosti. Nova tehnologija blockchain omogoča priložnost za številne poslovne ideje, ki se lahko financirajo in uresničijo tudi z ICO (prva izdaja kriptožetonov). To je seveda popolnoma nova oblika zbiranja začetnih sredstev, ki predstavlja tudi veliko tveganje.

Tehnovelikani navkljub financiranju start-upov nikoli ne bodo banke

V svet bančništva pa vstopajo tudi tehnološki velikani, kot sta Amazon in Google. Prvi s storitvijo Amazon Lending ponuja prodajalcem na njihovi spletni strani poslovna posojila za nadaljnji razvoj njihovih podjetij. Google pa je ustanovil družbo Google Ventures, ki je investirala v že več kot 300 start-upov na področju zdravstva, umetne inteligence, kmetijstva, robotike, transporta, kibernetične varnosti in drugo. Novim podjetjem poleg začetnega kapitala omogočijo dostop in pomoč strokovnjakov od inženirjev, oblikovalcev, znanstvenikov in tržnikov.

Nova generacija prinaša sveže izzive

Ob prihodu vedno novih milenijskih podjetnikov se banke srečujejo z novimi izzivi, kako prepoznati njihove želje in zadostiti njihove potrebe. Poleg tega pa nove digitalne možnosti financiranja konkurirajo tradicionalnim bančnim storitvam. Tradicionalne banke se morajo tako prilagoditi in se digitalizirati ter svoje storitve prilagoditi tudi milenijcem. Nekatere banke so se odločile že za popolno digitalizacijo in celo nimajo več poslovalnic. Večina bank ponuja tudi že digitalno bančno poslovanje, kjer mobilne banke že zamenjujejo spletne banke. Banke tako že povečujejo naložbe v digitalizacijo bančnih poti, s katerimi bodo tudi v prihodnosti lahko zadostile željam novih generacij.

VIR: https://pro.finance.si