Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju.
 
Ta pojav je z vidika delovnopravne zakonodaje sporen. V današnjih gospodarskih razmerah gre sicer za pogost način prikritega zaposlovanja, s katerim delodajalci poskušajo racionalizirati poslovanje svojih podjetij. 

Neodvisno in odvisno pogodbeno razmerje

V odvisno pogodbeno razmerje po Zakonu o dohodnini spadata delovno razmerje in vsako drugo pogodbeno razmerje, ki kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. Gre za primere, ko: 

• delodajalec nadzira delo in daje navodila ter usmeritve,
• je način opravljanja dela ali storitev podoben kot pri delovnih razmerjih,
• je plačilo za opravljeno delo urejeno podobno kot pri delovnih razmerjih,
• zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev poteka na način, da je fizična oseba v odvisnem položaju,
• so druge pravice ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca urejene tako, kot je to običajno v delovnih razmerjih.
  

Ali bo oseba opravljala delo prek delovnega ali drugega pogodbenega razmerja, je tako z vidika delodajalca kot tudi z vidika delavca pomembno glede vprašanja obdavčitve prejemka za delo. Plača je namreč obdavčena bistveno drugače kot ostali dohodki od dela. Delodajalci zato za izvajanje storitev, ki bi jih lahko opravljale osebe v delovnem razmerju, pogosto najemajo samostojne podjetnike. 

Samostojni podjetnik dejavnost opravlja samostojno, neodvisno, za svoj račun in v svojo korist

Status samostojnega podjetnika po svoji naravi predstavlja neodvisno ekonomsko razmerje. Dejavnosti s.p. opravlja fizična oseba, ki se z vpisom v poslovni register odloči izvajati samostojno pridobitno dejavnost na trgu za svoje naročnike (stranke). Delo za naročnika storitve opravlja za svoj račun, v svojo korist in na svojo odgovornost ter riziko.

Z naročnikom storitve v tem primeru ni v tesnem in odvisnem razmerju. Na vprašanje, ali je v praksi res tako, je možno odgovoriti šele po obravnavi vseh okoliščin razmerja med njima – pogodbe, plačevanja davkov in prispevkov ter dejanskih okoliščin primera. 

Prikrito zaposlene osebe

Problematični in nezakoniti so primeri, ko samostojni podjetnik delo opravlja v odvisnem razmerju, pretežno le za enega naročnika in njegove stranke, pri tem pa med naročnikom in izvajalcem storitve dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja. 

Za takšne primere gre, ko samostojni podjetnik delo opravlja v prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene, po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja ter uporablja delovno opremo podjetja (računalnik, avto, delovne pripomočke). Za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine. Takrat mu je praviloma tudi prepovedano zunanje opravljanje dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. To dejavnost sme opravljati le za račun in v imenu podjetja. Storitve mora izvajati sam in jih ponujati strankam po ceniku, ki ga postavi podjetje. Plačan je po učinku, enkrat mesečno, dohodek od naročnika pa zanj predstavlja glavni vir dohodka.

Samostojni podjetnik je v takšnih primerih v razmerju do svojega naročnika v očitno odvisnem razmerju. Formalnopravna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu s.p., če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja. Delodajalec bi moral s fizično osebo, ki zanj opravlja takšno delo v takšnih pogojih, skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Delavec ima v takem primeru pravico do priznanja vseh pravic iz delovnega razmerja, ki mu kot samostojnemu podjetniku ne bi bile priznane (dopust, regres, odpravnina itd.). Prekvalifikacijo razmerja v delovno lahko doseže tudi s tožbo pred delovnim sodiščem. 

Ekonomsko odvisne osebe kot posebnost

Od nezakonitih primerov samozaposlenih oseb v odvisnem razmerju pa je treba ločiti ekonomsko odvisne osebe, ki jih ZDR določa kot posebnost. Zakon predvideva vrsto opravljanja dela z elementi delovnega razmerja, v okviru katere prekvalifikacija v delovno razmerje ni zahtevana.

Gre za ekonomsko odvisne osebe, ki jih ZDR opredeljuje kot samozaposlene osebe s.p., ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravljajo delo za drugo podjetje v okoliščinah ekonomske odvisnosti. Pri tem ne zaposlujejo drugih delavcev in najmanj 80 % letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika. 

ZDR za takšne osebe predvideva omejeno delovno pravno varstvo in navaja, katere določbe, ki se nanašajo na varstvo delavcev v delovnem razmerju, se uporabljajo tudi za ekonomsko odvisne osebe.

Pridobitev statusa ekonomsko odvisne osebe kljub temu ni avtomatična. Oseba mora najprej dokazati, da je upravičena do pravic, ki jih ekonomsko odvisnim osebam nudi zakon. Po zaključku koledarskega ali poslovnega leta mora naročnika obvestiti o pogojih, pod katerimi deluje, in mu posredovati vso dokumentacijo in dokazila, s pomočjo katerih je možna presoja ekonomske odvisnosti. 

Potrebna je presoja vsakega primera posebej

Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za ekonomsko odvisne osebe po ZDR, ne izpolnjujejo meril za osebno odvisnost od delodajalca. Svoje delo namreč opravljajo neodvisno od naročnika. Štejejo za samozaposlene osebe, ki niso delavci v delovnem razmerju. Zato jih je treba ločiti od navidezno samozaposlenih samostojnih podjetnikov (prikritih delavcev) oziroma od oseb, ki svoje delo opravljajo v razmerju, ki ima sestavine delovnega razmerja.

VIR: mladipodjetnik.si