Več tveganja – višja pričakovana donosnost. In obratno. Kako razpršitev zniža povprečno tveganje naložbe in katere so likvidne možnosti, v katere lahko investirajo podjetja in podjetniki?
Podobno kot velja pri naložbah posameznikov, tudi v manjših in srednje velikih podjetjih še vedno lastniki najpogosteje sami, brez strokovne pomoči, odločajo o morebitnih naložbah denarnih presežkov, ki jih ustvari podjetje. Pogosto se pri tem bolj kot na strokovne nasvete naložbenikov zanašajo na priporočila prijateljev ali poslovnih partnerjev, saj je pri upravljanju premoženja zaupanje izredno pomembno in razlog, da se posamezniki pogosto raje obrnejo za nasvet k manj strokovno izobraženim sogovornikom, ki jim zaupajo, kot pa da bi naložbene nasvete iskali pri strokovnih svetovalcih za naložbe, ki jih ne poznajo in jim ne zaupajo. Kar pa ima lahko tudi negativne posledice, zato je pomembno, da podjetniki sami poznajo osnovne naložbene zakonitosti.
Likvidnost je pogosto ključni kriterij izbire
Osnovna delitev naložbe razvršča na kratkoročne in dolgoročne. Za kratkoročne veljajo predvsem naložbe, ki trajajo do 6 ali do 12 mesecev, medtem ko za dolgoročne smatramo tiste, ki trajajo več let. Ročnost oz. trajanje naložb je zelo pomembno, saj iz tega izhaja ena od ključnih značilnosti – likvidnost. Likvidne naložbe so tiste, ki jih je možno odprodati v nekaj dneh na prostem trgu in niso časovno vnaprej določene, kot je to pri nekaterih vrstah predvsem dolgoročnih naložb, kjer so vložena sredstva investirana za določeno daljše obdobje in jih ni mogoče odprodati pred tem, vsaj ne brez precejšnjih odpovednih stroškov. V primeru naložb podjetij je pogosto ravno likvidnost tista lastnost poleg donosnosti, ki velja za najpomembnejši kriterij. Med likvidne naložbe štejemo različne vrste denarnih naložb, najbolj razširjena vrsta pa so delniške naložbe. Ker različne vrste denarnih naložb kot npr. vzajemni skladi denarnega trga praviloma dosegajo donosnost, ki sovpada z donosnostjo denarnih vezanih vlog, te ne prinašajo možnosti doseganja višjih donosov. Zato se v tujini predvsem večja podjetja odločajo za delno izpostavitev delniškim naložbam, ki pa so bistveno bolj tvegane in zasledujejo višje donosnosti.
Razpršitev na več naložb zniža skupno tveganje
Eden od ključnih načinov, kako znižati tveganje (delniške) naložbe, je razpršitev na več naložb, saj se s tem zmanjša celotno tveganje. Ravno to pa je razlog, da so vzajemni skladi eden najbolj pogosto uporabljenih naložbenih produktov, saj delniški sklad vložena sredstva razprši v povprečju na več deset različnih podjetij oz. njihovih delnic. Poleg delniških je možno izbrati še že omenjene denarne sklade, ki vložena sredstva razpršijo v različne denarne naložbe, najbolj pogoste so vezane denarne vloge različnih bank. Tveganje je pri teh nizko, par tako pa tudi pričakovana donosnost. Zato obstaja vmesna možnost: mešani skladi, ki kombinirajo delniške in denarne naložbe, temu primerna sta tudi tveganje in končna donosnost. Skladi omogočajo neposredne sektorske naložbe, kjer gre najpogosteje za delnice podjetij, ki delujejo v posamičnih panogah (surovine, tehnologija, farmacija, telekomunikacije, finance itn.). Ena od možnih in tudi zelo razširjenih možnosti so geografsko usmerjeni skladi, ki investirajo izključno v določena geografska področja – razviti zahodni trgi, trgi v razvoju ali pa geografsko bolj natančna naložbena usmeritev v posamične večje države npr. Indija, Kitajska, ZDA idr.
Kako spreminjati naložbe brez nastanka davčne obveznosti?
Posamične naložbe sklada izbira in jih nato nadzira upravljavec sklada ob pomoči analitikov posamičnih področij. Vzajemni skladi so likvidne nalože, vlagatelj se lahko kadar koli odloči prodati naložbo v sklad v celoti ali pa deloma. Skladi imajo pomembno davčno prednost pred ostalimi naložbenimi možnostmi, in sicer prehajanje med podskladi znotraj krovnega sklada. Kar pomeni, da je možno slediti začrtani dolgoročni naložbeni strategiji in spreminjati posamične naložbe, ne da bi morali pri prodaji točk sklada plačati davek na dobiček. Davek se v tem primeru seveda obračuna, a le na nivoju vstopa in izstopa iz krovnega. To je pomembna razlika med vlaganjem v posamične delnice ali katere druge naložbene možnosti, pri katerih se vsaka prodaja in nakup šteje za davčni dogodek.
Ker delniške in denarne naložbe prinašata bistveno različne nivoje tveganj in donosnosti, so ena od možnosti različni kombinirani produkti, ki vložena sredstva razpršijo med depozitom in vzajemnimi skladi.
VIR: http://bankazapodjetnike.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar