Prepoved delavcu, da bi opravljal delodajalcu konkurenčno dejavnost, se lahko dogovori tudi za čas po prenehanju delovnega razmerja (konkurenčna klavzula). Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) izrecno ne določa možnih posledic kršitev ali nespoštovanja takšne klavzule s strani delavca, vendar to ne pomeni, da delodajalec v takih primerih nima pravne zaščite.
Konkurenčna klavzula je dogovor med delodajalcem in delavcem, da delavec določen čas po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne bo opravljal delodajalcu konkurenčne dejavnosti. Delodajalec tako zavaruje tehnične dosežke, komercialna znanja oziroma know-how, ki predstavlja njegovo lastnino, in prepreči, da bi se ta znanja uporabljala v konkurenčne namene (prepoved nelojalne konkurence). Konkurenčna klavzula istočasno pomeni omejevanje pravic delavca (ustavnih pravic proste izbire zaposlitve in svobode gospodarske pobude), zato mora biti tako omejevanje le tolikšno, da je še zagotovljeno ustrezno varstvo pravic delodajalca.
Konkurenčna klavzula po ZDR-1
Določilo o konkurenčni klavzuli določita delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer je taka določba pravno veljavna in obvezujoča pogodbeni stranki le, če izpolnjuje v zakonu določene pogoje, in sicer (i) da gre za pogodbo o zaposlitvi, kjer delavec pri svojem delu pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, (ii) da delavcu preneha delovno razmerje na enega od načinov, določenih v drugem in tretjem odstavku 40. člena ZDR-1, (iii) da je konkurenčna klavzula določena z razumnimi časovnimi omejitvami, najdlje za obdobje dveh let, (iv) da konkurenčna klavzula ne izključuje možnosti primerne zaposlitve delavca, (v) da je konkurenčna klavzula izražena v pisni obliki in (vi) da je s pogodbo o zaposlitvi določeno tudi nadomestilo za upoštevanje konkurenčne klavzule.
Nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Eden izmed pogojev, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da je določilo o konkurenčni klavzuli pravno veljavno in obvezujoče, je, da se določi tudi nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule. ZDR 1 določa, da je delodajalec dolžan delavcu mesečno izplačevati denarno nadomestilo, če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači. Določeno denarno nadomestilo mora znašati mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Konkurenčna klavzula in pogodbena kazen
ZDR-1 v primeru kršitve konkurenčne klavzule s strani delavca ne določa posledic na področju odškodninskega prava (dolžnosti povrnitve škode), tudi druge posledice za delavca, ki so določene v primeru kršenja konkurenčne prepovedi, kot so npr. disciplinske sankcije ali odpoved pogodbe o zaposlitvi, niso možne, saj v primeru konkurenčne klavzule delovno razmerje ne obstaja več. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je z odločbo št. VIII Ips 173/2017 z dne 5. 2. 2018 odločilo, da je v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče določiti pogodbeno kazen in da taka pogodbena določba sama po sebi ne more biti nična. Funkcija pogodbene kazni je predvsem utrditev pogodbene obveznosti (bivšega delavca spodbuja k temu, da ne krši obveznosti) ter olajšanje položaja pogodbi zveste stranke v primeru kršitve. Položaj delodajalca je v primeru kršitve pogodbene obveznosti bivšega delavca z določeno pogodbeno kaznijo lažji v primerjavi z odškodninsko odgovornostjo bivšega delavca. Za pridobitev pravice do pogodbene kazni morata biti podana kršitev pogodbene (poslovne) odgovornosti, ki ima objektivne znake protipravnega ravnanja, ter vzrok za kršitev – ta mora izvirati iz sfere bivšega delavca, ki bi se moral vzdržati takega ravnanja. V primeru odškodninske odgovornosti pa mora biti podana še dodatna predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti – to je obstoj škode, ki je delodajalcu nastala zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Pomembno pa je izpostaviti, da je dogovor o pogodbeni kazni akcesorne narave, kar pomeni, da v primeru ničnosti konkurenčne klavzule tudi dogovor o pogodbeni kazni nima nobenih pravnih učinkov.
VIR: https://bankazapodjetnike.si
ZDR-1 v primeru kršitve konkurenčne klavzule s strani delavca ne določa posledic na področju odškodninskega prava (dolžnosti povrnitve škode), tudi druge posledice za delavca, ki so določene v primeru kršenja konkurenčne prepovedi, kot so npr. disciplinske sankcije ali odpoved pogodbe o zaposlitvi, niso možne, saj v primeru konkurenčne klavzule delovno razmerje ne obstaja več. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je z odločbo št. VIII Ips 173/2017 z dne 5. 2. 2018 odločilo, da je v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče določiti pogodbeno kazen in da taka pogodbena določba sama po sebi ne more biti nična. Funkcija pogodbene kazni je predvsem utrditev pogodbene obveznosti (bivšega delavca spodbuja k temu, da ne krši obveznosti) ter olajšanje položaja pogodbi zveste stranke v primeru kršitve. Položaj delodajalca je v primeru kršitve pogodbene obveznosti bivšega delavca z določeno pogodbeno kaznijo lažji v primerjavi z odškodninsko odgovornostjo bivšega delavca. Za pridobitev pravice do pogodbene kazni morata biti podana kršitev pogodbene (poslovne) odgovornosti, ki ima objektivne znake protipravnega ravnanja, ter vzrok za kršitev – ta mora izvirati iz sfere bivšega delavca, ki bi se moral vzdržati takega ravnanja. V primeru odškodninske odgovornosti pa mora biti podana še dodatna predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti – to je obstoj škode, ki je delodajalcu nastala zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Pomembno pa je izpostaviti, da je dogovor o pogodbeni kazni akcesorne narave, kar pomeni, da v primeru ničnosti konkurenčne klavzule tudi dogovor o pogodbeni kazni nima nobenih pravnih učinkov.
VIR: https://bankazapodjetnike.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar