Zakon o čezmejnih storitvah je ena izmed novosti v zakonodaji, ki nam še vedno dela preglavice. Ni lahko ločevati, kdaj gre za opravljanje storitev, kdaj za službeno pot. Odgovor pa moramo poznati, če hočemo pravilno plačevati povračila stroškov.
Pomagamo si lahko s tremi vprašanji:
Zakaj potujemo v drugo državo?
Če bomo tam delali in za tujega kupca opravili storitev, bo to napotitev na delo in opravljanje storitve. Opravilo se bo delo za nekega kupca. V primeru službene poti gre za obisk, srečanje, nakup, izobraževanje in podobno. Opravila se bo naloga za delodajalca.
Predstavljamo na trgu druge države konkurenco?
Če se vključujemo v trg druge države in konkuriramo tamkajšnjim ponudnikom, gre nedvomno za napotitev in opravljanje storitve. Če ne konkuriramo, smo na službeni poti in zgolj “na obisku”.
Kako je s prihodkom?
V primeru napotitve bo ustvarjen prihodek – prejeli bomo plačilo od tujega naročnika. V primeru službene poti ni prihodka in neposredno ni nobenega plačila.
To so preprosta vprašanja, s katereimi si lahko pomagate določati ali gre za napotitev na delo v tujino ali za službeno pot.
Povzeto po: www.vizija.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar