Kaj je delo na črno?

Posameznik, ki želi samostojno opravljati dejavnost in z njo zaslužiti, se mora, da prepreči delo na črno, ustrezno registrirati. Biti mora vpisan v register podjetij AJPES, Finančno upravo RS pa mora obvestiti, da bo opravljal dejavnost, s katero bo pridobival prihodke. Fizična oseba pa lahko dodaten vir prihodkov pridobi tudi z osebnim dopolnilnim delom. 

Če oseba z dejavnostjo zaposluje delavce, mora z njimi skleniti ustrezne pogodbe. Bodisi pogodbo o zaposlitvi bodisi pogodbo civilnega prava za opravljanje avtorskega dela oziroma podjemno pogodbo. Prav tako mora ustrezno prijaviti delo študentov in dijakov.

Če delodajalec najame delavca in njegovega dela ne uredi z ustrezno pogodbo ali če posameznik dela brez ustrezno prijavljene dejavnosti, gre pri tem za zaposlovanje ali delo na črno.

Kot poudarjajo na Ministrstvu za delo, delo na črno pomeni manj zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, delo brez socialne varnosti, slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, utajo davkov in prispevkov ter neupravičen dostop do socialnih transferjev, za katere sredstva prispevajo vsi drugi.

Delo na črno in zaposlovanje na črno natančneje opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Nedovoljeno je opravljanje dela ali dejavnosti na črno, omogočanje dela na črno, zaposlovanje na črno in nedovoljeno oglaševanje dejavnosti ali dela na črno. 

Kaj je po zakonu delo na črno? 

Delo na črno je:

• če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima določene v ustanovitvenem aktu ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
• če samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v ustrezen register ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev zanjo;
• če pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi za opravljanje te dejavnosti;
• če posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa zakonodaja;
• če tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v RS brez registrirane podružnice ali dovoljenja;
• če tuja pravna oseba, s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ne opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu.

Kaj je zaposlovanje na črno? 

Zaposlovanje na črno je definirano:

• če delodajalec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, s posameznikom ne sklene pogodbe o zaposlitvi in ga ne prijavi v obvezna socialna zavarovanja ali ga iz njih med trajanjem dela odjavi;
• če delodajalec s posameznikom ne sklene niti nobene druge pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo;
• če delodajalec z upokojencem ne sklene pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela;
• če delodajalec ne uredi dela dijaka ali študenta v skladu z zakonodajo;
• zaposli tujca v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev;
• če pravna oseba ali podjetnik nezakonito zaposli državljana tretje države;
• kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.

Kaj pa ni delo na črno?

Med delo na črno pa se ne uvrščata sosedska in sorodstvena pomoč. Zakon namreč dovoljuje medsosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ali brez druge materialne koristi. Paziti velja le v primeru, ko ima oseba registrirano določeno dejavnost, denimo gostinsko.

V okviru sosedske pomoči mu sosed ne more brezplačno pomagati v gostilni. Za sorodstveno pomoč pa šteje vsako delo, ki se opravlja v okviru oseb v sorodu brezplačno, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve.

Prav tako delo na črno ni:

• brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah;
• nujno delo (gree za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč, pri njem lahko sodelujejo tudi podjetja oziroma samozaposlene osebe);
• humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo;
• osebno dopolnilno delo.
• Za zaposlovanje na črno ne štejejo:
• kratkotrajno delo,
• nujno delo,
• humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo.

Kakšne so predpisane kazni za delo na črno?

Tako delo na črno kot tudi zaposlovanje in omogočanje dela na črno je prepovedano. Globe za delo na črno so določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa v višini od 100 do 2.500 evrov je predpisana za posameznika, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela. Najvišja predpisana globa pa je od 5.000 do 26.000 evrov za delodajalca, ki zaposluje na črno.

Vir: www.data.si