Izobraževanje delavcev - ali je potrebno skleniti pogodbo?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 170. členu opredeljuje izobraževanje delavcev. Zakon določa, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa. Namen izobraževanja je v:

• ohranitvi sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi,
• širitvi sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi,
• ohranitvi zaposlitve delavca pri delodajalcu ter
• povečanja delavčeve zaposljivosti.

Dolžnost delodajalca je, da zagotovi izobraževanje delavcu če:

• tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali
• če se je možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga.

 

 

Zakon predvideva, da delavec in delodajalec medsebojna razmerja iz naslova izobraževanja dogovorita s posebno pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo. Zakon ne določa sestavin pogodbe o izobraževanju, je pa bistveno, da vsebuje sestavine glede: obsega delovnega časa, nadomestila plače, dopusta za izobraževanje, šolnine. Prav tako tudi ne določa obličnosti pogodbe, tako da se lahko pogodbeni stranki ustno dogovorita glede medsebojnih razmerij. Priporočljivo pa je, da skleneta pogodbo o izobraževanju, ter si prihranita marsikatero neprijetnost v zvezi z razlaganjem tega, kaj sta se v resnici dogovorila. Predvsem je bistveno, da se delavec in delodajalec dogovorita v pogodbi o izobraževanju glede:

• trajanja izobraževanja,
• poteka izobraževanja,
• o pravicah pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem.

Vsekakor pa je pomembno, da se s pogodbo o izobraževanju poleg bistvenih sestavin dogovorita tudi glede:

• tega, v čigavem interesu je izobraževanje (delodajalca, delavca ali obeh strank),
• pravice do odsotnosti z dela zaradi študija,
• število plačanih in neplačanih odsotnosti z dela zaradi opravljanja izpitnih in drugih obveznosti iz izobraževanja (npr. plačilo je potrebno v primeru, če se izobražuje delavec v interesu delodajalca),
• plačilo stroškov izobraževanja (prevoz, šolnina, stroški prehrane, literature,…),
• roka, do katerega mora delavec končati izobraževanje,
• povračilo stroškov izobraževanja, če delavec uspešno ne zaključi izobraževanja,
• ali ima delavec do delodajalca kakšne obveznosti po končanju izobraževanja (na primer ali mora pri istem delodajalcu ostati še določen čas v delovnem razmerju),
• odstopa delodajalca od pogodbe o izobraževanju, ipd.

Ne glede na to, ali znanja pridobiva delavec v lastnem interesu ali v interesu delodajalca, prinaša koristi za obe strani. Lahko rečemo, da prinaša izobraževanje dodano vrednost tako za delodajalca kot za delavca.

 

Vir: www.datalab.si