Očetovski dopust 2018 bo trajal 30 dni

Plačan očetovski dopust 2018 bo trajal največ 30 dni, neplačanega dopusta pa prihodnje leto ne bo več. Če bo v prvi polovici leta 2018 v Državnem zboru potrjena novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pa se bo očetovski dopust 2018 koristil na drugačen način.

Očetovski dopust 2018 bo v celoti plačan

V letu 2018 se bo skrajšal oziroma ukinil neplačan del očetovskega dopusta v korist plačanih dni. V letu 2016 se je namreč začelo postopno preoblikovanje neplačanega očetovskega dopusta v plačanega. Plačani očetovski dopust se je tako najprej podaljšal s 15 na 20 dni, v letu 2017 na 25, prihodnje leto pa torej na 30 dni.

Vendar pa se hkrati skrajšuje neplačani očetovski dopust, ki ga lahko očetje koristijo do dopolnjenega 3. leta otrokove starosti. Leta 2016 je bil ta dolg 50 dni, letos 25, v letu 2018 pa neplačanega očetovskega dopusta ne bo več.

Očetovski dopust 2018 bo torej trajal 30 koledarskih dni, za katere bo država očetom zagotovila očetovsko nadomestilo. Prihodnje leto pa bo vsem staršem pripadala tudi pomoč ob rojstvu otroka in otroški dodatek.

Kako se koristi očetovski dopust 2018?

Prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2018 ima oče pravico še do 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka.

Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, pa se bo verjetno koriščenje očetovskega dopusta spremenilo v prvi polovici leta 2018 zaradi spremembe zakonodaje. Predlagano je naslednje.

Očetje bodo lahko porabili vseh 30 dni očetovskega dopusta skupaj. Pri tem morajo najmanj 15 dni izrabiti kadarkoli od rojstva otroka do najkasneje en mesec po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu. Preostanek pa do končanega prvega razreda osnovne šole. Lahko ga bodo npr. izrabili v celoti istočasno z materjo otroka takoj po rojstvu ali v celoti po poteku starševskega dopusta, lahko pa ga bodo delili na dva dela.

Kdo lahko koristi očetovski dopust 2018?

Ureditev za očetovski dopust 2018 velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2018).

Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izrabili neplačanega dela očetovskega dopusta, tudi če so v letu 2016 že pridobili pravico do 5 plačanih dni oziroma v letu 2017 do 10 plačanih dni. Če so jih že izrabili, bodo imeli možnost izrabiti še 10 oziroma 5 dni. Če pa teh 10 oziroma 5 plačanih dni še niso izrabili, pa bodo lahko izrabili 15 dni v strnjenem nizu.

Za tiste očete, ki imajo otroka starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja. Pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, namreč nimajo več oziroma je ne morejo uveljavljati.

VIR: https://data.si

Ali izgled računa vpliva na to, kako me stranke vidijo?

Podjetniki, še posebej tisti, ki so prisiljeni opravljati večino dela v podjetju (od izvajanja storitev ali izdelave izdelka, pa vse do administracije) se pogosto pritožujejo, da imajo enostavno premalo časa. Kar je povsem razumljivo. Če bi se vsaj lahko osredotočili na tiste aktivnosti, ki jim dejansko prinašajo zaslužek, ne pa izgubljali čas s papirji in birokracijo… 

Da bi prišli do več časa je ključ v tem, da se rutinska opravila čim bolj avtomatizira.

Eno izmed opravil, ki je izredno zamudno je tudi priprava in pošiljanje faktur. S tem opravilom podjetniki pogosto odlašajo, saj gre za neprijetno delo. In posledično se nemalokrat zgodi, da račun celo pozabijo napisati oz. izdati! Pregledovanje razpredelnic, iskanje podatkov o strankah, vpisovanje zneskov, ipd. pač ni opis dela, ki bi bilo posebej privlačno. Predvsem pa je zamudno – še posebej, če za pripravo računov uporabljate Word ali Excel (pa tudi v marsikateri poslovni rešitvi opravilo ni nič kaj prijetnejše).

Marsikdo račune še vedno piše na roko (npr. v vezano knjigo računov), kar pa potem pomeni tudi pretipkavanje v davčno blagajno.

Toliko truda, potem pa račun na koncu še ne izgleda, kot bi želeli… Ste kdaj pomislili, da je oblika računa, ki ga izročite stranki, pomembna? Da s tem ustvarite vtis profesionalnosti, kar posledično vpliva tudi na to, kako vas (in vaše podjetje) stranka dojema?

Profesionalni izgled računa pri stranki vzbudi občutek kredibilnosti, zaupanja in stabilnosti. Odpravi pa tudi možnost napak pri izdaji fakture. 

Kakšne so torej koristi profesionalno pripravljenega računa?

• Povečana prepoznavnost podjetja: Podjetja zapravljajo ogromne vsote denarja, da bi povečala prepoznavnost svoje blagovne znamke. Oglašujejo na plakatih, letakih, spletnih straneh, logotipe tiskajo na pisala, bloke in majice. Za celovito grafično podobo podjetja je torej smiselno, da ne pozabijo tudi na “brandiranje” izdanih računov.
• Višja prioriteta pri plačilih: Stranka bo svoj denar raje namenila podjetju, od katerega je prijela račun, ki je pregleden, jasen in izgleda, kot da ga je pripravilo izkušeno podjetje, ki ve kaj dela.
• Izkoristek ostalih funkcionalnosti, ki jih ponuja rešitev: Nekatere poslovne rešitve omogočajo nastavitev direktnih bremenitev in/ali periodičnega izdajanja računov. Torej v primeru, ko neko storitev za isto stranko obračunate večkrat (npr. 1x na mesec), za to poskrbi sistem sam, avtomatično. 

Ampak kako se tak sistem uporablja?

Sistemi za izdajo računov so danes tako preprosti, da delo z njimi ne zahteva več naprednega računalniškega znanja. Vse kar potrebujete je dostop do interneta.

Na kakšne načine lahko še vplivamo na to, da nas stranke dojemajo kot profesionalno in vrhunsko podjetje?

Pristopov je mnogo, na tem mestu pa izpostavimo dva izmed njih, o katerih smo že govorili:

• Uporabljajte elektronsko pošto s profesionalno domeno: Če želite izstopati in postati vidni v svojem okolju ali tudi širše, je lahko uporaba lastne domene pri komunikaciji zanesljiv prvi korak.
• Upoštevajte nasvete za profesionalno predstavitev: Ne osredotočajte se na opisovanje svojega izdelka ali storitve, ampak poslušajte stranko in iščite odgovore na njihove probleme.

VIR:http://accbox.net

Italijani v pregon gotovine. Kaj pa pri nas?

Od novega leta bodo pri sosedih prav vsi morali sprejemati negotovinska plačila, s pregonom gotovinskih transakcij bo tudi manj davčnih utaj. »To je norost,« komentira Jože Vencelj, predsednik združenja malih trgovcev.
Če se bi za kaj takega odločili pri nas, lahko svojo obrt kar zaprem, ker se mi ne bi več izplačalo delati, pravi ena od malih obrtnic iz Ljubljane, ki ne želi biti imenovana, na to temo. Čeprav je to v nasprotju z zakonodajo, sodi med tiste, ki za svoje opravljene storitve ne izda vedno računa, njene stranke pa ji za storitev lahko plačujejo samo z gotovino. POS-terminala nima in vsekakor pri nas ni edina.
 

»To bo prineslo revolucionarne spremembe,« ocenjujejo predlagatelji sprememb pri sosedih, odlok o uvedbi globe za tiste, ki svojim strankam ne bodo omogočali plačila s plačilno kartico, so napisali na ministrstvu za gospodarstvo, veljati pa naj bi začel na začetku prihodnjega leta. Ukrep italijanske vlade je eden tistih, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju davčnih utaj. V resnici pa bodo začeli iz sistema preganjati gotovino. Trafikanti in prodajalci bencina načelno niso proti novi ureditvi, ocenjujejo v italijanski vladi, vendar se strinjajo, da je hkrati nujno treba doseči spremembo višine provizij za kartična plačila. Predstavniki pristojnih ministrstev so se tako že sestali tudi s predstavniki bank in tistih, ki se ukvarjajo s procesiranjem kartičnih plačil, da bi našli rešitev za spremembe oziroma znižanje teh stroškov, ki naj bi bili v Italiji med najvišjimi v Evropi. Rekorderji po utaji DDV Italija velja za prvaka na področju utaj davka na dodano vrednost, hkrati pa bi na Apeninskem polotoku s »pregonom« gotovine radi pripomogli k posodobitvi sistema plačil v državi ter državljane navadili tudi na mobilno plačevanje. Po najnovejših podatkih Evropske centralne banke je Italija po številu transakcij s kartičnimi plačili na repu Evrope. Glede na nekatere ocene evropske komisije Italijani na leto zaradi davčnih utaj izgubijo na desetine proračunskih milijard evrov. »Štirideset milijard evrov ustreza polovici letnih avstrijskih davčnih prilivov ali pa, denimo, skoraj letnemu slovenskemu BDP. Taki izpadi seveda načenjajo trdnost javnih financ, javni dolg Italije pa sicer že tako ali tako presega 130 odstotka BDP, kar je daleč nad maastrichtskimi konvergenčnimi merili,« pravi Marian Wakounig, strokovnjak za davek na dodano vrednost, s katerim se ukvarja že več kot trideset let, in generalni direktor davčne uprave vzhodne Avstrije.

 
Ponekod je gotovina že prepovedana

 

V Avstriji po besedah Wakouniga od prvega januarja lani sicer že velja prepoved gotovinskih plačil v gradbenem sektorju.

»To pomeni, da delodajalec v gradbeništvu delojemalkam oziroma delojemalcem plače ne sme izplačati v gotovini oziroma »na roko«, sicer je to prekršek, ki se po finančno-kazenskem zakoniku lahko kaznuje z globo do 5000 evrov. S to kaznijo se lahko kaznujeta tako delodajalec kot tudi delojemalec. Ta ureditev velja tako za avstrijske, torej domače, kot tudi tuje delojemalce, če so bili napoteni na delo na avstrijska gradbišča,« pravi sogovornik z Dunaja. Poleg tega so uredili še plačila gradbenih storitev nad 500 evrov; če so bile te plačane v gotovini, se v gradbeništvu ne smejo priznati kot strošek podjetja.

 

Gotovine nasploh pa ne preganjajo

 

 »Politične razmere nasploh pa v Avstriji trenutno niso naklonjene razpravi o pregonu gotovine iz našega življenja, odločevalci očitno presojajo, da omenjene omejitve v gradbeništvu, vsaj v tem trenutku, povsem zadostujejo,« še pravi Wakounig in meni, da podobno kot Avstrijci razmišljajo tudi Slovenci. Prav tako mu ni znano, da bi o omejitvah za gotovinsko plačevanje razmišljali na primer v Nemčiji. Je mogoče kaj takšnega, kot naj bi se po novem letu zgodilo v Italiji, pričakovati tudi pri nas? Iz odgovorov ministrstva za finance je mogoče sklepati, da ne.

Slovenski mali trgovci proti  

 

Jože Vencelj, predsednik Združenja malih trgovcev Slovenije, je že vnaprej ogorčen. »To je norost, mi bomo najbolj butasti v Evropi, če jim bomo sledili, res nam ni treba kopirati vsake neumnosti, za katero se odločijo v Evropi,« pravi Vencelj. Po njegovem mnenju bi takšen ukrep omogočil tudi popolni nadzor nad državljani, hkrati pa bi to bil tudi dokaz, da vlada dela v interesu bank, ki bi se jim zaslužki tako samo še povečali. »Povprečna provizija na kartično plačilo znaša za trgovce okoli tri odstotke in takšen ukrep bi bil pa res preveč. Italija je mafijska država, naj oni svoje zadeve rešujejo po svoje, naši pa naj dajo že enkrat mir,« dodaja. Uvedli smo obvezne davčne blagajne, a po njegovi oceni se z njimi ni veliko spremenilo, vsaj v d. o. o ne, morda je drugače pri samostojnih podjetnikih, ki za svoje storitve še zdaj pogosto ne izdajajo računov. 

 

Kje utajijo največ DDV

 

Po analizah je Italija sicer pri vrhu držav, v katerih utajijo največ, več kot četrtino davka na dodano vrednost, v njeni družbi pa so še Grčija, Malta, Romunija, Slovaška in Litva. Najmanj davčnih utaj imajo na Švedskem, kjer naj bi bila stopnja davčne utaje DDV le 1,2-odstotna.

VIR: http://svetkapitala.delo.si/

So kriptovalute priložnost za hiter zaslužek ali balon?

Navdušenje vlagateljev je v zadnjih mesecih dalo veter v krila tako rekoč vsem kriptovalutam, ki so poletele na nove rekordne vrednosti. Se vam splača poleteti z njimi ali vas čaka klavrno strmoglavljenje?

Najstarejša in najbolj razširjena kriptovaluta Bitcoin je v letošnjem letu poskočila na trikratnik vrednosti iz začetka leta. Val navdušenja nad kriptovalutami jo je potisnil iz tisoč dolarjev vse do rekordnih vrednosti okoli trinajst tisoč dolarjev. Za sabo je Bitcoin v višave potegnil tudi druge kriptovalute kot so Ether, Litecoin, Ripple in veliko drugih.

Nove kriptovalute rastejo kot gobe po dežju, sploh s prihodom nove oblike zbiranja sredstev za startupe, ki se imenuje ICO (Initial Coin Offering) ali prva javna ponudba kripto-kovancev. Ima podobnosti s prvo javno ponudbo delnic, vendar brez ustaljenih predpisov in regulacije ter spodbuja idejo decentralizirane ekonomije.

 
Z ICO podjetja izdajo ‘delnice’ v obliki kovancev

Novoustanovljena podjetja namreč lahko izdajo delnice v obliki tako imenovanih kripto-kovancev, ki izkoriščajo blockchain tehnologijo. To je baza za shranjevanje podatkov v obliki zapisnika, kjer so zapisane vse narejene transakcije in so vidne vsem ter jih je nemogoče izbrisati. Podobno kot knjiga prejetih in izdanih računov v knjigovodstvu. Te kovance investitorji kupujejo z običajnimi ali kriptovalutami, odvisno kako je zapisano v predstavitvi vlagateljem oziroma prospektu izdaje kovancev. Z ICO podjetje ali startup od investitorjev dobi denarna sredstva za razvoj poslovanja in povečanje vrednosti podjetja ter posledično izdanih kripto-kovancev. S temi kovanci oziroma novonastalimi kriptovalutami vlagatelji lahko tudi trgujejo, njihova cena pa se še vedno oblikuje glede na ekonomske zakonitosti ponudbe in povpraševanja.

 
Do milijonov dolarjev le s spletno stranjo in obljubo

V lanskem letu so startupi z ICO, novo obliko množičnega financiranja, ki temelji na kovancih kriptovalut, zbrali okoli 200 milijonov dolarjev. Nekateri startupi so se do milijonov dolarjev denarja vlagateljev prikopali le s spletno stranjo in obljubo. Veliko jih te obljube ni izpolnilo in so vlagatelje pustili na suhem.

Med uspešne ICO projekte, ki je bil zelo dobičkonosen za zgodnje vlagatelje, se šteje Ethereum, platforma za pametne pogodbe, ki je izdala kovance Ether. Projekt Ethereum je bil napovedan leta 2014 in je z ICO zbral 18 milijonov dolarjev v Bitcoinih oziroma 0,40 dolarja za en Ether kovanec. Spletna platforma je zaživela leta 2015 in naslednje leto presegla milijardo dolarjev tržne kapitalizacije.

Tudi slovenska spletna platforma za upravljanje ICO in projektov povezanih s kripto-kovanci ICONOMI je lani jeseni s pomočjo množičnega financiranja zbrala več kot 10 milijonov dolarjev sredstev z izdajo kripto-kovancev.

 
Kriptovalute: da ali ne?

Mnenja strokovnjakov so glede kriptovalut zelo razdeljena, še posebno glede ICO. Množično financiranje z izdajo kripto-kovancev vključuje dele običajnega množičnega financiranja, kot je Kickstarter in Indiegogo, in prve javne ponudbe delnic (IPO). Vseeno pa se od obeh načinov financiranja dovolj razlikuje, da ne paše ne k prvemu in ne k drugemu. Ne spada niti med donacije, ker kupci kripto-kovancev dobijo delež v podjetju in glasovalne pravice, vseeno pa niso to delnice. Ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev (SEC) ostaja tiho, prav tako njej enake institucije v drugih državah. Ker ni pravega nadzora nad izdajami kripto-kovancev se velikokrat izkoriščajo za prevare, s katerimi izdajatelji kovancev na hitro obogatijo na račun nepoučenih investitorjev. Strokovnjaki svetujejo, da pred nakupom izbrano kriptovaluto oziroma kripto-kovanec, temeljito preučite. V vašem portfelju naj naložbe v kripto-kovance predstavljajo le nekaj odstotkov in za njih namenite le denar, ki ga res lahko pogrešite.

 

 Kako do kriptovalut?

Kriptovalute lahko kupite preko spletnih menjalnic ali borz, kot so slovenski Bitstamp, Kraken, Poloniex, Bitfinex in številni drugi. Na izbrani menjalnici ustvarite trgovalni račun, tako da vpišete svoje podatke. Nekatere zahtevajo tudi fotografijo osebnega dokumenta in pa celo račun za elektriko ali podobnega, kjer je viden vaš naslov. Po verifikaciji imate odprt trgovalni račun na katerega lahko nakažete sredstva preko spletne banke ali ostalih spletnih denarnic.

Če vas bolj zanimajo kripto-kovanci in prve javne ponudbe kriptokovancev (ICO) jih lahko poiščete na spletnih straneh, kot je www.ico-list.com, kjer vidite množična financiranja, ki trenutno potekajo in tista, ki še bodo ter tudi že zaključena financiranja. Če se odločite, da boste sodelovali pri izdaji kripto-kovancev in investirali v nek projekt ne pozabite dobro prebrati prospekta izdaje oziroma predstavitve bodočim vlagateljem.

 
Previdnost, previdnost in še enkrat previdnost

Pri vlaganju v ICO ali prve javne ponudbe kripto-kovancev na vas preti nešteto nevarnosti. Kljub temu, da ste previdni in se dobro poučite o izdaji kovancev, ter se izognete morebitnim prevarantskim izdajam, kjer ostane le pri obljubah izdajatelja in praznih žepih vlagateljev, lahko na mino priletite tudi ob uspešno izpeljanem ICO. Podobno se je zgodilo vlagateljem v sklad DAO (Decentralizirana avtonomna organizacija), katerega cilj je vpeljati nov decentraliziran poslovni model za organizacijo profitnih in neprofitnih institucij. Sklad, ki uporablja blockchain tehnologijo Ethereuma, je v javni ponudbi svojih kripto-kovancev zbral rekordnih 150 milijonov dolarjev. Nato pa je bil tarča hekerskega napada, ki je odtujil skoraj tretjino sredstev v skladu, in povzročil delitev Ethereuma na dva dela. V nereguliranem svetu ICO tako obstaja še vedno veliko neznank, ki za vlagatelje predstavljajo visoko tveganje.

Vlagatelji pri investiranju v kripto-kovance pomoč lahko poiščejo tudi pri spletnih platformah kakršni so ICOrating, WINGS in drugi. Te platforme poskušajo oceniti ICO projekte za bodoče vlagatelje.

 
Pametno z denarjem

Zlato pravilo, ki se ga morajo držati vlagatelji pri investiranju v kripto-kovance je, da vložijo le denar, ki so ga pripravljeni in ga lahko izgubijo. Le čas bo namreč pokazal ali je navdušenje nad prvimi javnimi ponudbami kripto-kovancev upravičeno ali le še en mehurček, kot je bil dotcom mehurček, ki se je razpočil leta 2001.

7 NASVETOV ZA TRGOVANJE S KRIPTO-KOVANCI

1. Ignorirajte pristranska mnenja in vire
2. Vlagajte v skladu s svojimi zmožnostmi
3. Zastavite si dosegljive cilje
4. Brez panike in brez naglih odločitev
5. Ne zanašajte se na ugibanje
6. Učite se iz lastnih napak
7. Izobrazite se in bodite informirani

VIR:http://bankazapodjetnike.si

Koriščenje dopusta: Koliko dni se lahko prenese v naslednje leto?

Pravico do letnega dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Določeno število dni dopusta se lahko prenese tudi v naslednje koledarsko leto, in sicer z možnostjo izrabe do 30. junija oziroma do 31. decembra. Kakšna so torej pravila za koriščenje dopusta?

 

Delavec pridobi pravico do letnega dopust s sklenitvijo delovnega razmerja, s tem pa tudi pravico do regresa. Koriščenje dopusta poteka v dogovoru med delavcem in delodajalcem. ZDR-1 pri tem daje osnovne smernice, koriščenje dopusta pa ponavadi določajo tudi kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, interni akti in pravilniki delodajalca ter posamezne pogodbe o zaposlitvi.

ZDR-1 določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od štirih tednov. Predpisuje tudi nekaj dodatnih dni dopusta. V večji meri pa so ti urejeni v posameznih kolektivnih pogodbah, ki zavezujejo delodajalce. 

 
Koriščenje dopusta kot ga določa zakon

Pravila za koriščenje dopusta, ki jih določa ZDR-1, so naslednja. Letni dopust se izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Delavec ga lahko porabi v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva tedna. V skladu z zakonom mora delavec v koledarskem letu porabiti vsaj dva tedna dopusta. Preostanek pa v dogovoru z delodajalcem lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je treba način izrabe letnega dopusta določiti v pogodbi o zaposlitvi (31. člen ZDR-1).

Pri tem velja opozoriti, da je lahko v kolektivni pogodbi, internem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi določeno, da lahko v naslednje koledarsko leto delavec prenese manj dni dopusta kot je določeno v ZDR-1. ZDR-1 namreč govori le o minimalnem številu dni letnega dopusta, ki ga mora delavec izkoristiti v tekočem koledarskem letu. 

 

Tako ni v nasprotju z zakonom, če delodajalec v svojih aktih določi, da morajo vsi delavci izrabiti ves svoj letni dopust v tekočem koledarskem letu ali da lahko v naslednje koledarsko leto prenesejo denimo le dva dneva letnega dopusta.

Ob koncu leta je zato smiselno, da preverite, koliko dni dopusta vam je še ostalo ter kakšna so pravila za koriščenje dopusta pri vašem delodajalcu. Koriščenje starega dopusta do 31. decembra

Izjemoma ZDR-1 dovoljuje koriščenje dopusta iz preteklega leta do 31. decembra. In sicer v primeru, če v lanskem letu oziroma do 30. junija tekočega leta delavec ni mogel izrabiti dopusta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.

VIR: data.si

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

V Sloveniji je trenutno okoli 90.000 ljudi, ki dejavnost opravljajo samostojno ali delujejo kot samostojni podjetniki. Trenutna zakonodaja jih glede nadomestila za bolniško odsotnost v primerjavi z osebami v delovnem razmerju postavlja v precej bolj neugoden položaj.
  

V primeru bolniške odsotnosti zakonodaja samozaposlenim osebam prvih 30 dni ne daje pravice do uveljavljanja denarnega nadomestila. Šele z 31. dnem odsotnosti nadomestilo prične izplačevati Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Neustavna zakonska ureditev?

Osebam v delovnem razmerju v primeru bolniške odsotnosti prvih 30 dni nadomestilo izplačuje delodajalec. Samozaposlene osebe delodajalca nimajo, zato to breme pade nanje. Njihov dohodek je odvisen le od njihovega osebnega dela, saj večinoma ne zaposlujejo oseb, ki bi jih v primeru odsotnosti lahko nadomeščale. Zaradi strahu pred izpadom naročil, dohodka in posledično možnosti zaprtja njihovega s.p tako pogosto delajo tudi, ko so bolni.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) si že vrsto let prizadevajo za prehod bremena nadomestil v času bolniške odsotnosti z delodajalca na ZZZS. Sedanjo zakonsko ureditev ocenjujejo kot protiustavno ravno zaradi dejstva, da neutemeljeno različno obravnava obe skupini zavezancev (samozaposlene in osebe v rednem delovnem razmerju).

Potrebna bo reforma zakonodaje

Že marca letošnjega leta je poslanska skupina Levica vladi predlagala, da v okviru zdravstvene reforme uredi in zagotovi pravico samozaposlenih oseb do bolniškega nadomestila. Vlada je takrat pobudo zavrnila, zato so novelo pripravili v poslanski skupini sami. 

Konec letošnjega septembra so v parlament vložili predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po njej bi samozaposlenim nadomestilo za bolniško odsotnost že od začetka zadržanosti izplačal ZZZS. Poslanci predlagajo, da bi ZZZS samozaposlenim pričel izplačevati nadomestilo s četrtim dnem bolniške odsotnosti in ne šele z 31. dnem, kot je to urejeno s sedanjo zakonodajo. Pravica bi sicer pripadla le samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, ki bi jim v času bolezni lahko zagotovili nadomeščanje. Prav ta skupina samozaposlenih je najbolj ogrožena, saj ima praviloma tudi najnižje prihodke.

Varovalko pred izkoriščanjem nove ureditve predstavlja predlog, da bi delodajalci, pri katerih delavci opravljajo delo v obliki prikritega delovnega razmerja, morali ZZZS vrniti nadomestilo, ki ga je zavod izplačal samozaposlenemu za čas, ko je bil bolniško odsoten.

VIR: mladipodjetnik.si

POZOR: Prihaja obvezen vpis lastnikov podjetij!

Za poslovne subjekte je pričela veljati obveznost ugotovitve podatkov in vzpostavitve evidence vodenja podatkov o dejanskem lastništvu poslovnih subjektov.
 
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-1), je kot odgovor na evropsko zakonodajo uvedel novo obveznost za poslovne subjekte. AJPES je zato z 19. novembrom vzpostavil Register dejanskih lastnikov, ki vsebuje zbirko podatkov o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov. 

Vpis podatkov bo mogoč preko spletne aplikacije eRDL, od začetka decembra naprej. Namen Registra je zagotoviti transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in posledično onemogočiti zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Za poslovne subjekte je že pričela veljati dolžnost ugotovitve podatkov o svojem dejanskem lastniku in o obveznost vodenja evidenc teh podatkov. Podatke o dejanskih lastnikih, pa bodo z novim letom morali tudi vpisati v Register. 

 
Kateri poslovni subjekti so zavezanci?

Med subjekte, za katere obstaja obveznost ugotoviti podatke o dejanskem lastniku spadajo:

• gospodarski subjekti (gospodarske družbe in zadruge)
• neprofitne organizacije (društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, ustanove)
• tuji skladi, tuje ustanove ali podobni pravni subjekti tujega prava, ki imajo davčne obveznosti v Sloveniji

Teh podatkov pa izjemoma ni potrebno ugotavljati:

• poslovnim subjektom z veliko stopnjo transparentnosti lastništva (samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo ter neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom)
• gospodarskim družbam na organiziranem trgu na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu

Za vpis podatkov v AJPES je dolžan poskrbeti zastopnik poslovnega subjekta ali njegov pooblaščenec (vlagatelj). Vpis se opravi preko spletne aplikacije eRDL, s kvalificiranim potrdilom, ki je evidentirano v sistemu e-pooblastil AJPES. Pooblaščenec poleg tega potrebuje tudi posebno pooblastilo, ki ga je prav tako potrebno evidentirati v sistemu e-pooblastil.

Za pravilnost vpisanih podatkov v register so odgovorni poslovni subjekti sami. AJPES pravilnosti vpisanih podatkov ne bo preverjal, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa so predvidene visoke globe.

Kateri podatki se vpišejo v register?

V register je potrebno vpisati podatke:

• o poslovnem subjektu: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta (za poslovne subjekte, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije) oz. firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega registra (za poslovne subjekte ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije)
• o dejanskem lastniku: ime, naslov stalnega in začasnega bivališča, rojstni datum, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra
• v primeru da je prejemnike koristi potrebno še določiti, pa je nujen tudi podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava

Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na podlagi matične številke avtomatično pridobijo iz AJPES-a. V primeru osebnih podatkov pa se ti na podlagi davčne številke avtomatično pridobijo iz Centralnega registra prebivalstva (CRP). Podatke bo tako potrebno ročno vnesti le v primeru, da dejanski lastnik ni vpisan v CRP niti v davčni register (gre npr. za tujca). 

Dejanski lastnik gospodarskega subjekta

Za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta se po zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje enega od naštetih pogojev:

• je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta, ali
• je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z zadostnim deležem, ali
• ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta

Pokazatelj neposrednega lastništva fizične osebe, je lastništvo več kot 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe ali lastništvo 25% in ene delnice.

Kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta se šteje tudi vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno lahko zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.

V primeru da se fizične osebe kot dejanskega lastnika ne da ugotoviti, se ob pogoju da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja in financiranja terorizma za dejanskega lastnika štejejo osebe, ki zasedajo položaj poslovodstva. 

Rok za izpolnitev obveznosti

Poslovni subjekti morajo imeti od 19.11. 2017 naprej ugotovljene podatke o dejanskih lastnikih. Dolžni so tudi vzpostaviti in upravljati lastno evidenco o dejanskih lastnikih. V primeru prenehanja statusa dejanskega lastnika, bodo subjekti podatke primorani hraniti še 5 let od dneva prenehanja.

Vpis podatkov o dejanskih lastnikih v Register je obvezen najkasneje do 19.1.2018. Za nove poslovne subjekte ali v primeru spremembe podatkov, pa je rok vpisa v Register 8 dni po vpisu v AJPES ali davčni register, oziroma po nastanku spremembe. 

Sankcije v primeru neustrezno urejenih podatkih o lastništvu

Sankcije za kršitelje so visoke in se v primeru da poslovni subjekti ne bi hranili dokumentacije o dejanskih lastnikih gibljejo v višini od 12.000 do 120.000 evrov. V primeru da poslovni subjekti ne bi posredovali ali vpisali podatkov o dejanskem lastniku v Register, pa jim grozi globa v višini od 6.000 do 60.000 evrov. 

Dostopnost podatkov o lastništvu

Vsi podatki o lastništvu javno ne bodo dostopni. Preko portala AJPES bo tako možno dostopati do podatkov o osebnem imenu, stalnem in začasnem bivališču, o višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov ter datumu vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz Registra.

Drugi podatki o lastništvu bodo dostopni le na podlagi zahtevka, ob hkrati izkazanem upravičenem interesu. O utemeljenosti zahtevka za dostop do podatkov, bo odločal Urad RS za preprečevanje pranja denarja.

Podatki o lastništvu bodo prav tako dostopni organom pregona, sodiščem, nadzornim organom, kar bo omogočilo dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke.

VIR: https://mladipodjetnik.si