Italijani v pregon gotovine. Kaj pa pri nas?

Od novega leta bodo pri sosedih prav vsi morali sprejemati negotovinska plačila, s pregonom gotovinskih transakcij bo tudi manj davčnih utaj. »To je norost,« komentira Jože Vencelj, predsednik združenja malih trgovcev.
Če se bi za kaj takega odločili pri nas, lahko svojo obrt kar zaprem, ker se mi ne bi več izplačalo delati, pravi ena od malih obrtnic iz Ljubljane, ki ne želi biti imenovana, na to temo. Čeprav je to v nasprotju z zakonodajo, sodi med tiste, ki za svoje opravljene storitve ne izda vedno računa, njene stranke pa ji za storitev lahko plačujejo samo z gotovino. POS-terminala nima in vsekakor pri nas ni edina.
 

»To bo prineslo revolucionarne spremembe,« ocenjujejo predlagatelji sprememb pri sosedih, odlok o uvedbi globe za tiste, ki svojim strankam ne bodo omogočali plačila s plačilno kartico, so napisali na ministrstvu za gospodarstvo, veljati pa naj bi začel na začetku prihodnjega leta. Ukrep italijanske vlade je eden tistih, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju davčnih utaj. V resnici pa bodo začeli iz sistema preganjati gotovino. Trafikanti in prodajalci bencina načelno niso proti novi ureditvi, ocenjujejo v italijanski vladi, vendar se strinjajo, da je hkrati nujno treba doseči spremembo višine provizij za kartična plačila. Predstavniki pristojnih ministrstev so se tako že sestali tudi s predstavniki bank in tistih, ki se ukvarjajo s procesiranjem kartičnih plačil, da bi našli rešitev za spremembe oziroma znižanje teh stroškov, ki naj bi bili v Italiji med najvišjimi v Evropi. Rekorderji po utaji DDV Italija velja za prvaka na področju utaj davka na dodano vrednost, hkrati pa bi na Apeninskem polotoku s »pregonom« gotovine radi pripomogli k posodobitvi sistema plačil v državi ter državljane navadili tudi na mobilno plačevanje. Po najnovejših podatkih Evropske centralne banke je Italija po številu transakcij s kartičnimi plačili na repu Evrope. Glede na nekatere ocene evropske komisije Italijani na leto zaradi davčnih utaj izgubijo na desetine proračunskih milijard evrov. »Štirideset milijard evrov ustreza polovici letnih avstrijskih davčnih prilivov ali pa, denimo, skoraj letnemu slovenskemu BDP. Taki izpadi seveda načenjajo trdnost javnih financ, javni dolg Italije pa sicer že tako ali tako presega 130 odstotka BDP, kar je daleč nad maastrichtskimi konvergenčnimi merili,« pravi Marian Wakounig, strokovnjak za davek na dodano vrednost, s katerim se ukvarja že več kot trideset let, in generalni direktor davčne uprave vzhodne Avstrije.

 
Ponekod je gotovina že prepovedana

 

V Avstriji po besedah Wakouniga od prvega januarja lani sicer že velja prepoved gotovinskih plačil v gradbenem sektorju.

»To pomeni, da delodajalec v gradbeništvu delojemalkam oziroma delojemalcem plače ne sme izplačati v gotovini oziroma »na roko«, sicer je to prekršek, ki se po finančno-kazenskem zakoniku lahko kaznuje z globo do 5000 evrov. S to kaznijo se lahko kaznujeta tako delodajalec kot tudi delojemalec. Ta ureditev velja tako za avstrijske, torej domače, kot tudi tuje delojemalce, če so bili napoteni na delo na avstrijska gradbišča,« pravi sogovornik z Dunaja. Poleg tega so uredili še plačila gradbenih storitev nad 500 evrov; če so bile te plačane v gotovini, se v gradbeništvu ne smejo priznati kot strošek podjetja.

 

Gotovine nasploh pa ne preganjajo

 

 »Politične razmere nasploh pa v Avstriji trenutno niso naklonjene razpravi o pregonu gotovine iz našega življenja, odločevalci očitno presojajo, da omenjene omejitve v gradbeništvu, vsaj v tem trenutku, povsem zadostujejo,« še pravi Wakounig in meni, da podobno kot Avstrijci razmišljajo tudi Slovenci. Prav tako mu ni znano, da bi o omejitvah za gotovinsko plačevanje razmišljali na primer v Nemčiji. Je mogoče kaj takšnega, kot naj bi se po novem letu zgodilo v Italiji, pričakovati tudi pri nas? Iz odgovorov ministrstva za finance je mogoče sklepati, da ne.

Slovenski mali trgovci proti  

 

Jože Vencelj, predsednik Združenja malih trgovcev Slovenije, je že vnaprej ogorčen. »To je norost, mi bomo najbolj butasti v Evropi, če jim bomo sledili, res nam ni treba kopirati vsake neumnosti, za katero se odločijo v Evropi,« pravi Vencelj. Po njegovem mnenju bi takšen ukrep omogočil tudi popolni nadzor nad državljani, hkrati pa bi to bil tudi dokaz, da vlada dela v interesu bank, ki bi se jim zaslužki tako samo še povečali. »Povprečna provizija na kartično plačilo znaša za trgovce okoli tri odstotke in takšen ukrep bi bil pa res preveč. Italija je mafijska država, naj oni svoje zadeve rešujejo po svoje, naši pa naj dajo že enkrat mir,« dodaja. Uvedli smo obvezne davčne blagajne, a po njegovi oceni se z njimi ni veliko spremenilo, vsaj v d. o. o ne, morda je drugače pri samostojnih podjetnikih, ki za svoje storitve še zdaj pogosto ne izdajajo računov. 

 

Kje utajijo največ DDV

 

Po analizah je Italija sicer pri vrhu držav, v katerih utajijo največ, več kot četrtino davka na dodano vrednost, v njeni družbi pa so še Grčija, Malta, Romunija, Slovaška in Litva. Najmanj davčnih utaj imajo na Švedskem, kjer naj bi bila stopnja davčne utaje DDV le 1,2-odstotna.

VIR: http://svetkapitala.delo.si/