Izključitev družbenika lahko predvideva družbena pogodba. Če družbena pogodba izključitve družbenika ne ureja, ostane le možnost sodne izključitve. Utemeljeni razlogi za izključitev so zlasti krivdno povzročanje škode družbenikom, ravnanje v nasprotju s sklepi skupščine, oviranje rednega delovanje družbe ali pa objektivni, v obliki neodklonljivih ovir na strani družbenika, kot so trajna bolezen ali družinske razmere. Zahteva za izključitev je skrajno sredstvo za saniranje nastalega položaja. Družbenike veže načelo medsebojnega zaupanja in dolžnosti poštenega ravnanja, zato je potrebno pred izključitvijo družbenika opozoriti na kršitve, da bi lahko popravil svoje ravnanje. Prav tako je potrebno preveriti še druge možnosti, kot so na primer prostovoljna prodaja deleža ali prostovoljni odstop.
Izključitev družbenika lahko zahteva vsak družbenik ali več družbenikov skupaj. Poslovodja te možnosti nima, če ni hkrati tudi družbenik. O predlogu za izključitev odloča skupščina, zato mora predlagatelj zahtevo vročiti poslovodji, ki je dolžan v razumem roku sklicati skupščino. Prizadeti družbenik ima pravico odgovoriti na zahtevo in pravico do glasovanja o svoji izključitvi. Odločanje o zahtevi se konča s tem, da skupščina sprejme sklep, s katerim zahtevo sprejme ali zavrne. V obeh primerih mora biti sklep izdan pisno in obrazložen ter vročen predlagatelju, poslovodji in prizadetemu družbeniku. Čeprav ZGD-1 izrecno ne določa pravnega sredstva, je potrebno šteti, da ima predlagatelj, če bi skupščina njegov predlog zavrnila, možnost sodnega varstva. Enako bi bilo treba priznati izključenemu družbeniku.
Usoda družbenikovega poslovnega deleža in pravica do odpravnine
Z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Z izključitvijo družbenika in prenehanjem njegovega deleža seštevek deležev ne ustreza več osnovnemu kapitalu. Za vzpostavitev stanja v skladu z osnovnim kapitalom družbe je treba bodisi prilagoditi osnovni kapital bodisi z osnovnim kapitalom uskladiti poslovne deleže. Prilagoditev osnovnega kapitala se izvede tako, da se zmanjša osnovni kapital za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka izključenega družbenika, in sorazmerno prilagodi razmerje poslovnih deležev preostalih družbenikov, pri tem pa je treba paziti, da se ohrani minimalna višina predpisanega osnovnega kapitala. V drugem primeru morajo preostali družbeniki v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža izključenega družbenika.
Izključenemu družbeniku ZGD-1 zagotavlja pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža oziroma pravico do odpravnine. Merila za določitev višine odpravnine v praksi in zakonu niso natančno določena. Najprimernejša, vendar v praksi najtežja pot za določitev odpravnine je sporazum med družbo in družbenikom. V skrajnem primeru pa lahko družbenik uveljavljal sodno varstvo zoper sklep o izključitvi v celoti ali zoper del o določitvi odpravnine.
Z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Z izključitvijo družbenika in prenehanjem njegovega deleža seštevek deležev ne ustreza več osnovnemu kapitalu. Za vzpostavitev stanja v skladu z osnovnim kapitalom družbe je treba bodisi prilagoditi osnovni kapital bodisi z osnovnim kapitalom uskladiti poslovne deleže. Prilagoditev osnovnega kapitala se izvede tako, da se zmanjša osnovni kapital za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka izključenega družbenika, in sorazmerno prilagodi razmerje poslovnih deležev preostalih družbenikov, pri tem pa je treba paziti, da se ohrani minimalna višina predpisanega osnovnega kapitala. V drugem primeru morajo preostali družbeniki v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža izključenega družbenika.
Izključenemu družbeniku ZGD-1 zagotavlja pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža oziroma pravico do odpravnine. Merila za določitev višine odpravnine v praksi in zakonu niso natančno določena. Najprimernejša, vendar v praksi najtežja pot za določitev odpravnine je sporazum med družbo in družbenikom. V skrajnem primeru pa lahko družbenik uveljavljal sodno varstvo zoper sklep o izključitvi v celoti ali zoper del o določitvi odpravnine.
VIR: https://bankazapodjetnike.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar