Vsak družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ima pravico, da iz te družbe izstopi. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) določa dva načina izstopa družbenika, in sicer pogodbeni izstop in sodni izstop.
Pogodbeni in sodni izstop družbenika Pogodbeni izstop družbenika lahko predvideva in ureja že sama družbena pogodba. Taka določba v družbeni pogodbi ni obvezna. Gre za neobvezno sestavino, ki je enakovredna ostalim obveznim sestavinam družbene pogodbe. Naknadna vključitev take določbe je možna le s spremembo družbene pogodbe in ne s kakšnim drugim aktom ali s sklepom skupščine.
Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik izstopiti iz družbe ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa. Določeni pogoji morajo biti pošteni in morajo dopustiti izstop, če ni mogoče razumno pričakovati, da bi družbenik prenašal določeno stanje v družbi ali nedopustno ravnanje drugih družbenikov. Če v družbeni pogodbi ni drugače določeno, lahko družbenik izstopi kadarkoli, če z izstopom ne povzroči občutne škode družbi ali drugim družbenikom. ZGD-1 nima določbe o tem, kdo odloča o izstopu družbenika. Načeloma lahko tako odločitev sprejme skupščina, te odločitve pa gotovo ni mogoče prepustiti določenemu družbeniku ali poslovodji, pri čemer lahko družbena pogodba določi soglasje določenega družbenika oziroma družbenikov.
Če družbena pogodba ne predvideva pogodbenega izstopa družbenika, lahko o tem odloči sodišče – t.i. sodni izstop družbenika. ZGD-1 v drugem odstavku 501. člena določa, da sme družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti. Sodna praksa večinoma šteje, da komercialna tveganja niso utemeljen razlog za izstop zaradi dolžnosti medsebojne zvestobe družbenikov. Družbenik bo moral v takem primeru dokazati, da je prej opozarjal na grozečo škodo oziroma neustrezno ravnanje poslovodstva.
Posledice izstopa družbenika
Z izstopom družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato je potrebna t.i. sanacija osnovnega kapitala po izstopu. ZGD-1 določa, da morajo drugi družbeniki v treh mesecih po izstopu družbenika sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki preneha, ali v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža.
Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu (t.i. pravica do odpravnine). Družba mu mora to vrednost izplačati z obrestmi najpozneje v treh letih od dneva izstopa. Družbenik, ki je v družbo vložil stvarni vložek pa lahko namesto takega izplačila zahteva vrnitev stvari in pravic, ki so bile predmet stvarnega vložka, če vrednost teh stvari ali pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža, vendar ne prej kot v treh mesecih po izstopu.
Velja omeniti, da pri sodnem izstopu družbenika iz družbe nastane terjatev do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža šele s pravnomočnostjo (obsodilne) sodbe o izstopu družbenika iz družbe (tožene stranke).
VIR: bankazapodjetnike.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar