- Ali ste podpisali pogodbo o zaposlitvi, kjer ni naveden odpovedni rok?
- Ali to pomeni, da sploh nimate odpovednega roka?
- Ali lahko prenehate z delom po pogodbi o zaposlitvi kadarkoli sami to želite?
- Ali morate v času odpovednega roka opravljati svoje delo?
Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku.
Zakonski odpovedni rok je naveden v Zakonu o delovnih razmerjih.
Pri določitvi pogodbenega odpovednega roka morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določen v Zakonu o delovnih razmerjih ter določila kolektivnega pogodbe. Kolektiva pogodba namreč lahko omogoča daljši odpovedni rok.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je odpovedni rok odvisen od:
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela odpovedni rok sedem dni.
Odpovedni rok ob redni odpovedi delovnega razmerja
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok:
S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok.
V primeru, da torej v pogodbi o zaposlitvi ni naveden odpovedni rok, je potrebno upoštevati Zakon o delovnih razmerjih, kjer je naveden odpovedni rok, ki vas zavezuje.
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ali moram opravljati delo v času odpovednega roka?
Delavec je v času odpovednega roka v rednem delovnem razmerju pri delodajalcu in je v skladu s pogodbo dolžan opravljati svoje delo. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da delavec ni dolžan opravljati svojega dela v času odpovednega roka, vendar je to mogoče le na podlagi posebnega sporazuma. Tak sporazum mora biti pisen in ni dovolj, da se delavec in delodajalec le ustno dogovorita o tem, da delavcu ni več potrebno opravljati dela v času odpovednega roka.
Pri določitvi pogodbenega odpovednega roka morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določen v Zakonu o delovnih razmerjih ter določila kolektivnega pogodbe. Kolektiva pogodba namreč lahko omogoča daljši odpovedni rok.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je odpovedni rok odvisen od:
- odpovednega razloga,
- časa, ko ste zaposleni pri delodajalcu,
- dejstva, kdo odpoveduje pogodbo o zaposlitvi - pogodbo lahko odpove tako delavec kot delodajalec.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela odpovedni rok sedem dni.
Odpovedni rok ob redni odpovedi delovnega razmerja
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.
S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok.
V primeru, da torej v pogodbi o zaposlitvi ni naveden odpovedni rok, je potrebno upoštevati Zakon o delovnih razmerjih, kjer je naveden odpovedni rok, ki vas zavezuje.
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ali moram opravljati delo v času odpovednega roka?
Delavec je v času odpovednega roka v rednem delovnem razmerju pri delodajalcu in je v skladu s pogodbo dolžan opravljati svoje delo. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da delavec ni dolžan opravljati svojega dela v času odpovednega roka, vendar je to mogoče le na podlagi posebnega sporazuma. Tak sporazum mora biti pisen in ni dovolj, da se delavec in delodajalec le ustno dogovorita o tem, da delavcu ni več potrebno opravljati dela v času odpovednega roka.
Vir: www.data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar