petek, 15. junij 2018

Varnost in zdravje pri delu

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.,
 
Varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu zagotavlja tako, da:
  • se izogiba nevarnostim,
  • ocenjuje tveganja,
  • obvladuje nevarnosti pri viru,
  • prilagaja dela posamezniku,
  • se prilagaja tehničnemu napredku,
  • nadomešča nevarno z nenevarnim ali manj nevarnim,
  • razvija celovito varnostno politiko,
  • daje prednost kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,
  • daje delavcem ustrezna navodila,
  • obvešča in usposablja delavce.
Delodajalec mora prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu. Za vsako delovno mesto mora izdelati pisno oceno tveganja, v kateri opredeli nevarnosti, ugotovi, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen nevarnosti, odloči o tem, ali so tveganja sprejemljiva ter uvede in izvaja ukrepe za njihovo odpravo.

Ukrepi so lahko tehnični ali organizacijski.
  • Primer tehničnega ukrepa: nadomestitev preveč hrupne delovne opreme z manj hrupno.
  • Primer organizacijskega ukrepa: priprava internih pravil o dostopu do nevarnih območij in označitev teh območij z varnostnimi znaki.
Ukrepi so odvisni od ocene tveganja v delovnem okolju. Na oceno tveganja pa vpliva vrsta dejavnosti in velikost podjetja. Izjema so predvsem samozaposleni.
Število zaposlenih/ukrepi Ocena tveganja z izjavo o varnosti Usposabljanje iz varnosti pri delu Preventivni zdravstveni pregled Usposabljanje iz požarnega varstva
Samozaposleni
Da, vendar jo lahko oceni sam (če ni tveganj, to napiše v izjavi)
Ni potrebno (če ni tveganj)
Ni potrebno (če ni tveganj)
Ni potrebno (če ni tveganj)
Podjetje
Da
Da
Da
Da

Če ste samozaposleni in ocenite, da ni tveganj v vašem delovnem okolju, vam ni treba opraviti usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, pa tudi preventivnega zdravstvenega pregleda ne. Morate pa podpisati izjavo, ki jo lahko sestavite sami v poljubni obliki, da v vašem delovnem okolju ni tveganj. To izjavo shranite in jo pokažete ob morebitnem obisku delovne inšpekcije.
Če pa ste samozaposleni in ugotovite, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morate izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Ocena tveganja in izjava o varnosti

Ocena tveganja je temelj preprečevanja nezgod pri delu in poslabšanja zdravja.
Ocenjevanje tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Ocena tveganja je sistematičen pregled vseh vidikov dela, v katerem ocenimo:
  • kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
  • ali je nevarnosti mogoče odpraviti ali ne,
  • kakšni preprečevalni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.
Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. 

Kako ocenimo tveganje?

Poznamo več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja.

Tukaj je enostaven primer, ki ustreza večini malim in srednje velikim podjetjem: 

1. Korak: Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb
Na delovnem mestu poiščite vse, kar bi lahko povzročilo poškodbo, in ugotovite, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim. 

2. Korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj
Ovrednotite tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstite po pomembnosti. 

3. Korak: Odločitev o preventivnem ukrepu
Opredelite ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj. 

4. Korak: Ukrepanje
Opredelite načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem. 

5. Korak: Spremljanje in posodabljanje 

Posodabljanje ocene tveganja

Oceno tveganja morate redno posodabljati in na ta način zagotavljati njeno ažurnost, kadar:
  • obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni,
  • se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo,
  • obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.
Kdo lahko izdela oceno tveganja?
 
Oceno tveganja v podjetju izdela strokovni delavec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela.
Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri naloge iz področja varnosti in zdravja pri delu in ima opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu.
Naloge strokovnega delavca so:
  • svetovanje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo,
  • svetovanje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja,
  • usklajevanje ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj,
  • izdelava strokovne podlage za izjavo o varnosti (ocena tveganja),
  • opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju,
  • opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme,
  • opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo,
  • izdelava navodila za varno in zdravo delo,
  • spremljanje stanja v zvezi z nezgodami pri delu, odkrivanje vzrokov zanje in priprava poročila za delodajalca s predlogi ukrepov,
  • priprava in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo,
  • sodelovanje z izvajalcem medicine dela.
Kdo je lahko strokovni sodelavec?
 
1. Delodajalec izmed svojih delavcev lahko določi enega ali več strokovnih delavcev. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, so odvisni od vrste dejavnosti, števila zaposlenih delavcev in stopnje tveganja za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni povezanih z delom.
2. Delodajalec kot strokovni delavec lahko tudi sam prevzame vodenje  in zagotavljanje varnosti pri delu, kadar izpolnjuje zahteve, navedene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.
3. Kadar delodajalec strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ne more zagotoviti s svojimi delavci, lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog poveri zunanjim strokovnim službam z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu.
Izjava o varnosti
 
Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu morate izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:
  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov,
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov ob neposredni nevarnosti,
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V izjavi o varnosti z oceno tveganja določite posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za neko delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje. Če obstaja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morajo izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter 
določiti ukrepe za zagotovitev svoje varnosti in zdravja pri delu.

Usposabljanje za varno in zdravo delo

Delodajalec mora vse svoje delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali na kakršni koli drugi pravni podlagi ter osebam, ki  pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja (dijaki, študenti), usposobiti za varno opravljanje dela.

Kdaj se mora delavec usposobiti za varno delo?

Za varno opravljanje dela se mora delavec usposobiti ob:
  • sklenitvi delovnega razmerja,
  • razporeditvi na drugo delo,
  • uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
  • spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Ste samozaposleni?

Usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu vam ni treba opraviti, če ocenite, da ni potrebno. 
 
Preventivni zdravstveni pregled

S preventivnimi zdravstvenimi pregledi se ugotavlja zdravje in zmožnost delavcev za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

Preventivne zdravstvene preglede opravlja pooblaščeni zdravnik medicine dela.
Delodajalec napoti delavca na predhodni zdravstveni pregled:
  • pred prvo zaposlitvijo,
  • po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.
Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja
Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov so:
  • predhodni zdravstveni pregled,
  • usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled,
  • drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.
Pri povečanih dejavnikih tveganja v delovnem okolju, ugotovljenih z oceno tveganja, se delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.  V nekaterih primerih mora delodajalec napotiti delavca tudi na druge usmerjene zdravniške preglede.
Ste samozaposleni?
 
Če ste samozaposleni, vam preventivnega zdravstvenega pregleda ni treba opraviti.

Obveznosti delodajalca
 
Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:
  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela,
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo,
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo,
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu,
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere,
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.
VIR: http://evem.gov.si

torek, 12. junij 2018

Konkurenčnost – Slovenija v zlati sredini, Hrvaška pri dnu

Če za kriterij vzamemo konkurenčnost, je Slovenija letos globalno gledano napredovala za šest mest. Med 63-imi državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, je zasedla 37. mesto.
 
Konkurenčnost svetovnih gospodarstev že 30 let meri švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD).

Prvih pet mest zasedajo iste države kot lani, le v drugačnem vrstnem redu. ZDA so se vrnile na prvo mesto. Glede na konkurenčnost jim sledita Hong Kong in Singapur. Nizozemska se je uvrstila mesto bolje kot lani, na četrto mesto, in tako prehitela Švico, ki zaključuje prvo peterico. Do 10. mesta so se večinoma zvrstile skandinavske države, po vrsti si sledijo Danska, Združeni arabski emirati, Norveška, Švedska in Kanada. Na treh mestih pred Slovenijo so Španija, Čile in Poljska, od 38. do 40. mesta pa Kazahstan, Saudova Arabija in Latvija. Konkurenčnost je zelo nizka na Hrvaškem ter v Mongoliji in Venezueli, ki so zasedle zadnja tri mesta.

Slovenci že desetletje najbolj pismeni

Slovenija je svojo konkurenčnost izboljšala na treh od štirih sklopov. Najbolj, za kar 18 mest, je izboljšala gospodarsko uspešnost, kar je posledica zelo uspešnih rezultatov v letu 2017. Za tri mesta višje se je uvrstila pri infrastrukturi in za eno mesto pri poslovni učinkovitosti. Še posebej se je izkazala na področju mednarodne trgovine in cen, kjer se je zavihtela med prvih deset držav na lestvici. Slovenija pa je že desetletje vodilna država po kazalniku pismenosti prebivalstva.
 
Raziskava IMD delno temelji na statističnih podatkih o preteklem letu, tretjino skupne ocene pa predstavljajo podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bilo v raziskavo zajetih 6.252 menedžerjev, med njimi 100 slovenskih.

Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot takšne. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti torej ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo, lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav.

VIR: www.data.si

petek, 8. junij 2018

Znani podjetniki o tem, katere nasvete bi potrebovali na začetku svoje poti

Kako neprecenljivo bi bilo, če bi do znanja, ki ste si ga nabrali na poslovni poti, prišli že v mlajših letih! Podjetniška pot je večinoma sestavljena iz mnogih vzponov in padcev, iz lepih in manj lepih spominov. Predstavljajte si, da bi imeli možnost, da bi se z izkušnjami in spoznanji, ki ste jih pridobili, vrnili nazaj v preteklost in z njimi seznanili sebe pri 18 letih. Pet podjetnikov je z nami delilo nasvete, ki bi jih dali sebi v mlajših letih.
 
Jay Papasan

Jay Papasan je soavtor knjižnih uspešnic The One Thing in The Millionaire Real Estate Agent. Dela tudi kot glavni urednik pri franšiznem založniškem podjetju Keller Williams. Ko Papasan gleda na svojo preteklost, si želi, da bi že na začetku svoje kariere vedel, kaj točno želi doseči. Spoznal je, da njegovi nameni v zgodnjih fazah njegove kariere niso bili tako jasni in točno definirani.

Mnogo ljudi si želi uspeti. A kaj to pravzaprav sploh pomeni? Vsakdo ima svojevrstno definicijo. Ugotoviti morate, kaj uspeh pomeni za vas. Ko razčistite, kaj želite, si lažje postavite konkretne cilje. Najlažje je, če naredite načrt, kaj želite doseči v naslednjih petih letih. Ko veste to, lahko definirate korake, ki jih morate izpeljati, da bi dosegli zastavljene cilje. Določite si mesečne, tedenske in dnevne načrte, ki vas bodo vodili proti želenim rezultatom.

Bedros Keuilian

Bedros Keuilian je strokovnjak na področju fitnesa in direktor najhitreje rastoče športne verige na svetu Fit Body Boot Camp. Njegova služba s seboj prinaša tudi številne pritiske in stres. Stres lahko zelo negativno vpliva na posameznika, zato je pomembno, kako se z njim spoprimemo.

Keuilian se je že zgodaj v življenju naučil, da je najučinkovitejša metoda spopadanja s stresom rekreacija. Prav zato se vsakodnevno ukvarja s športom. Pravi, da ni treba pretiravati. Že lahkotna vadba ima lahko pozitivne učinke. Lahko se odločite za jogo ali za vsakodnevni kratek tek. Pomembno je le, da najdete tako vadbo, ki vas bo razbremenila stresa in po kateri se boste počutili bolje kot prej.

Alan Burak

Alan Burak je ustanovitelj investicijskega podjetja Never Alone Capital. Pri svojem delu pomaga prodajalcem, da razumejo moč različnih možnosti. Burak se je že zgodaj naučil, da energija teče tja, kamor usmeriš pozornost. To velja tako v svetu investicij kot tudi na drugih področjih. Pravi, da ne glede na to, v kako težki situaciji se znajdete, vedno obstaja rešitev. Ne glede na to, kakšne so okoliščine, negativno razmišljanje ne reši ničesar. Prevzemite odgovornost za nastalo situacijo.

Ker je življenje nepredvidljivo, je še toliko bolj zanimivo. Biti podjetnik pomeni, da se morate naučite spopadati tako z vzponi kot s padci. Če ne marate dela, ki ga opravljate, ali če imate negativno izkušnjo z eno od strank, kaj lahko naredite, da bi izboljšali situacijo? Mislite, da vam bo pritoževanje nad ljudmi ali situacijami, v katerih ste se znašli, v kakršno koli pomoč? Seveda ne. Ta čas bi lahko izkoristili dosti bolj učinkovto. Če boste pozitivno naravnani, boste lažje našli rešitve in tudi stvari se bodo konec koncev odvile v vaš prid.

Grant Cardone

Grant Cardone je ameriški avtor knjižnih uspešnic, mednarodni govornik, poslovni inovator in osebnost družbenih omrežij. V svojih dvajsetih je bil zasvojen z drogami. Nato je svojo zasvojenost usmeril na delovanje v poslovnem svetu. Zasvojenost ni nujno nekaj negativnega, če jo izkoristimo na pravem področju.

Vsakdo je odvisen od nečesa: nekateri od mobitela, drugi od športa, tretji od drog. Če zasvojenost preusmerite na delovanje v poslovnem svetu, lahko dosežete izjemne rezultate. Namesto da bi pregledovali svoj pametni telefon vsakih nekaj minut, ta čas raje usmerite v branje koristnih knjig ali delovanje za doseganje poslovnih ciljev. Večina ljudi se pritožuje nad svojo življenjsko situacijo, ne naredijo pa korakov, ki bi bili potrebni, da bi kaj spremenili. Osredotočite se na eno izmed svojih odvisnosti in jo pretvorite v doseganje sanj, ki bi jih radi uresničili.

Andy Frisella

Andy Frisella je ustanovitelj podjetij Supplement Superstores, Paradise Distribution in Phorm International. Vsa podjetja skupaj mu letno prinašajo več kot 100 milijonov dolarjev. Frisella je pustil študij, da bi zagnal svojo prvo trgovino. Želi si, da bi že takrat vedel, da mu ni treba nižati cene svojih produktov, da bi uspel. Ker se je trudil, da bi bili njegovi izdelki čim bolj dostopni strankam, je njihovo ceno znižal v tolikšni meri, da je bil njegov končni dobiček minimalen. Če bi takrat nekdo prišel v njegovo trgovino in kupil izdelke v skupni vrednosti 400 dolarjev, bi mu takoj ponudil 20 % popusta, ker se mu je zdel ta znesek izjemno visok. Vendar ni nujno, da bi bil takšen znesek visok tudi v očeh njegove stranke.

Ko postavljate cene za izdelke ali storitve, ki jih nameravate ponuditi trgu, naj ta ne bo prenizka. Nikoli ne veste, koliko bodo zanje pripravljene plačati vaše stranke. Vaš pogled na denar ni nujno enak pogledu nekoga drugega.

VIR: mladipodjetnik.si

torek, 5. junij 2018

Javna objava podatkov – da ali ne?

Ko bodoči podjetnik ustanavlja podjetje, je pogosto v dilemi glede objave podatkov. Bo javna objava kontaktnih podatkov v različnih spletnih imenikih koristna? 
 
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je dopolnila pojasnilo z naslovom “Javna objava kontaktnih podatkov” svojih strank pri postopkih vpisa, spremembe in izbrisa gospodarskih družb in drugih subjektov. »Kontaktni podatki niso obvezni, vendar je zelo priporočljivo, da stranka posreduje kontaktni podatek, ki bo služil AJPES za komunikacijo, če bo le-ta v postopku reševanja prijave potrebna. Če stranka želi, da so njeni kontaktni podatki javno objavljeni, pa lahko to označi z izbiro možnosti »kontakt naj bo objavljen,” pojasnjujejo na AJPES-u.

Če pa svojega poslovanja ne želite širiti z novimi strankami in če pri delu potrebujete mir, javna objava vaše telefonske številke ni dobra ideja. In še nasvet: v poslovne namene nikar ne uporabljajte elektronskega naslova, ki ne deluje profesionalno. Naslov »cool.urska@yahoo.com« je morda zvenel primerno v osnovnošolskih letih, ko ste ga odprli. Vstop v poslovni svet je skrajni čas, da si izberete resen elektronski naslov. 
 
AJPES še pojasnjuje, da so v primeru, da stranka želi objavo svojih podatkov, dolžni podatke posredovati uporabnikom za ponovno uporabo, ki te podatke lahko objavljajo v svojih storitvah, npr. v spletnih imenikih. In pozor: izbira javne objave podatkov ni več prednastavljena, temveč jo je potrebno izrecno označiti.
 
VIR: dara.si

petek, 1. junij 2018

Vodenje s srcem – kaj pravi o tem znanost?

Če se vam zdi, da je vodenje s srcem samo še ena »duhovna«, larifari metafora, vam bo znanost oporekala. Vodenje s srcem je zelo resna zadeva, za katero je bolje, da je ne spregledamo.
 
Raziskave kažejo, da je srce kompleksen informacijski center s svojimi lastnimi možgani, ki komunicira in vpliva na naše kognitivne sposobnosti in na naše telo preko živčnega, hormonskega in drugih sistemov. Torej aktivnost srca vpliva na našo percepcijo, čustva, intuicijo in zdravje. Vse to je pomembno za osebno učinkovitost, odpornost na stres, boljše odnose in večje zadovoljstvo.
 
Študije so pokazale, da izmed mnogih meritev, kot so npr. meritve valovanja možganov, hormonov, krvnega tlaka in druge, najbolj izstopajo spremembe v srčnem utripu. Srčni utrip je najboljši pokazatelj splošnega čustvenega stanja in stresa ter kognitivnih sposobnosti. Jasno je postalo, da stres ali čustva, kot sta frustracija ali preobremenjenost, vodijo v nepravilnosti v možganskih centrih in avtonomnem živčnem sistemu. Z boljšim razumevanjem, kako poteka komunikacija med srcem in možgani, se je pokazalo, da ima srce svojo inteligenco in izredno vpliva na to, kako dojemamo in se odzivamo v vsakodnevnih situacijah. Če povzamem: srce vpliva na naše zavedanje, percepcijo in inteligenco.

Ne samo to, srce bistveno bolj vpliva na um kot um na srce.

Raziskave v nevroznanosti potrjujejo, da so čustva in mentalno delovanje dva ločena sistema, ki pa sta v stalni interakciji. A povezave, ki prevajajo informacije iz čustvenih centrov v možgane, so močnejše in številčnejše kot tiste, ki prinašajo informacije iz možganov v čustvene centre. To kaže, kako velik vpliv imajo naša čustva na kognitivne funkcije, kot so pozornost, percepcija, spomin in miselni procesi. In obratno, omejen vpliv kognitivnega sistema na procesiranje čustev pomaga razložiti, zakaj je težko namerno modulirati čustva le preko misli. 

Samo s tem, kako ste, vplivate na druge

Drugo zanimivo dejstvo o srcu govori o tem, kako samo s tem, kako se počutimo, vplivamo na druge. Srce je najmočnejši vir elektromagnetne energije v človeškem telesu. Električno polje srca je 60-krat močnejše kot električna aktivnost, ustvarjena z možgani. To električno polje se lahko zazna kjer koli na površju telesa. Magnetno polje srca je 100-krat močnejše kot polje možganov in se ga lahko zazna meter od telesa.

Raziskave so pokazale, da lahko magnetno valovanje srca vpliva na ljudi okoli nas, saj so informacije o našem čustvenem stanju v magnetnem polju srca in se pretakajo po telesu in izven njega.

Torej samo s tem, kar se dogaja v vas (in ne kar govorite ali delate), vplivate na ljudi okoli sebe. Ljudje torej zaznavamo čustvena stanja drug drugega. Pozitivna stanja pozitivno vplivajo na druge, negativna stanja imajo moč, da negativno vplivajo na okolico. Bolj ko je oseba sposobna razvijati in ohranjati pozitivna notranja stanja, lažje se ubrani negativnih čustvenih stanj drugih in ima hkrati večjo sposobnost občutiti, kako se drugi počutijo, kar je pomemben faktor pri povezovanju in komunikaciji.
 
Kaj ima vse to z vodenjem?

Razvoj voditeljstva je ključen za konkurenčnost in istočasno za trajnostni razvoj. Razvoj voditeljstva se še vse prepogosto osredotoča na razvoj kompetenc in vedenj vodij ter specifičnih znanj. Vendar osredotočenost le na ta področja izpušča bistveno komponento voditeljstva – sposobnost razvoja in vzdrževanja notranjih čustvenih stanj vodij. Bolj ko je oseba notranje stabilna, bolje prenaša stres, je bolj učinkovita, bolj zaupa v pozitiven izid tudi v nejasnih in negotovih okoliščinah, gleda na svet optimistično ter lahko razvije odnose, ki temeljijo na zaupanju. Vse to so kvalitete, ki jih zahteva sodobno okolje od vodij.

Kako vplivati na inteligenco srca?

Naloga vseh nas je, da živimo zdravo, izpolnjeno življenje, brez stresa. Tako lahko ohranjamo skladen ritem srca. To lahko naredimo tako, da se naučimo odlično upravljati čustva. To še posebej velja za vodje, saj s svojimi notranjimi stanji vplivajo na ljudi, ki jih vodijo, in na kakovost okolij, kjer delujejo.

Ko so prisotna čustva in občutja, kot so tesnoba, obsojanje, jeza, odpor, preobremenjenost, frustracija, občutek pomanjkanja nadzora, brezup (ta čustva tipično opisujemo, ko smo pod stresom), takrat naš ritem srca ni enakomeren. S tem se izpostavljamo fizičnemu in mentalnemu tveganju, nimamo dostopa do inteligence srca ter nismo sposobni razvijati odnosov, ki temeljijo na zaupanju.
 
Visoka stopnja čustvene stabilnosti, duševne prodornosti in fizičnega zdravja je odvisna od tega, do kakšne mere smo sposobni spodbujati pozitivna čustva. Kako lahko skrbimo za večjo čustveno stabilnost in s tem za višjo inteligenco srca?
  • POVEČAJTE SVOJE SAMOZAVEDANJE: Odkrijte, kaj vas navdušuje, kaj dvigne vaša čustva in energijo.
  • VSAKODNEVNO PREŽIVITE VEČ ČASA V POZITIVNIH ČUSTVENIH STANJIH: Če se v eni situaciji lahko odlično počutite, se lahko tudi v drugi. Trenirajte pozitivna čustva.
  • PRAZNUJTE VSE, KAR STE DOSEGLI, NAREDILI ZA DRUGE ALI SO DRUGI STORILI ZA VAS: Vzpostavite večkratne 15-sekundne časovne premore tekom dneva in jih preživite v hvaležnosti.
VIR: https://bankazapodjetnike.si

torek, 29. maj 2018

Razlike med podružnico in hčerinsko družbo

Imate obstoječe podjetje in ga želite razširiti? V nadaljevanju vam bomo razložili glavne razlike med podružnico in hčerinsko družbo, ki vam bodo pomagale pri odločitvi.
 
Podružnica – kakšna je definicija?

Če imate obstoječo družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), lahko registrirate podružnico. Podružnica in hčerinska družba sta povezani z matično družbo v tujini. Glavna razlika odvisne družbe je, da ni samostojna pravna oseba, temveč del matične družbe. Če matična družba preneha obstajati, podružnica ne more obstajati samostojno. Pri ustanovitvi podružnice ni potrebe po ustanovitvenem kapitalu, kar je tudi ena od razlik med ustanovitvijo podružnice in hčerinske družbe. Podružnica lahko registrira le poslovne dejavnosti, ki jih je registrirala matična družba. To pomeni, da ne more nuditi drugačnih storitev od matične družbe. Matična družba je odgovorna tudi za poslovanje podružnice v primeru sporov.

Hčerinska družba – kakšna je opredelitev?

Če že imate registrirano podjetje, lahko ustanovite tudi hčerinsko družbo. Hčerinska družba je neodvisna pravna oseba od matične družbe, zato matična družba ne odgovarja za poslovanje hčerinskega podjetja. Matična družba deluje kot poln ali delni družbenik hčerinske družbe, sicer je ločena od matične družbe. Če hčerinsko družbo ustanovite kot družbo z omejeno odgovornostjo, potrebujete ustanovitveni kapital najmanj 7.500 EUR. Hčerinska družba lahko, za razliko od podružnice, registrira tudi druge poslovne dejavnosti, kot jih ima registrirane matična družba, ter opravlja druge storitve. To tudi zmanjšuje odgovornost matične družbe, saj je hčerinska družba za poslovanje odgovorna samo z ustanovitvenim kapitalom. Hčerinska družba je tako odvisna od matične družbe samo z gospodarskega in strateškega vidika. 
 
Razlike med podružnico in hčerinsko družbo – registracija podjetja

Razlika v samem postopku registracije podružnice ali hčerinske družbe je, da se podružnica registrira le pri notarju. Hčerinska družba je družba z omejeno odgovornostjo, kar pomeni, da se lahko registracija tega podjetja izvede tudi na VEM/SPOT točki. Podružnica ne zahteva ustanovitvenega kapitala, med tem ko hčerinsko podjetje ga, saj gre za tip družbe z omejeno odgovornostjo.

Razlika med registracijo podružnice in hčerinske družbe je tudi, da se podružnica lahko registrira na podlagi pooblastila, med tem ko registracija hčerinske družbe zahteva fizično prisotnost predstavnikov matične družbe.
 
VIR: www.data.si

petek, 25. maj 2018

Izdaja računa za brezplačno storitev

Izdaja računa je opravilo, ki naj bi ga obvladal vsak podjetnik. Vse osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo namreč za opravljeno dobavo blaga ali storitev zagotoviti izdajo računa. Voditi morajo tudi predpisane poslovne knjige in evidence.

Izdaja računa za brezplačno storitev

Vzemimo primer, da ima podjetnik masažni salon in svojim stalnim strankam brezplačno nudi vsako 10. masažo. O tem vzpostavi interno evidenco, kamor vnaša stranke, ki so pridobile to ugodnost, stranka pa ima pri sebi kartonček, na katerem zbira podpise vsakokratnega obiska.

Brezplačna masaža je ugodnost, ki jo podjetnik nudi vsem svojim strankam, zato jo obravnavamo kot post-prodajno aktivnost v smislu “dobre reklame”, saj s tem obdrži svoje stalne stranke in ima zagotovljen določen obseg prodaje. Vsekakor gre za poslovni namen.

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) predpisuje, da morajo račun izdati vsi podjetniki in podjetja, ki prodajo blago ali storitev. Torej, ker tu ne gre za prodajo, načeloma izdaja računa ni potrebna. Dobronamerno pa priporočamo, da podjetnik izda neko listino, kot potrdilo – npr. lahko na istem kartončku zabeleži datum koriščenja ugodnosti. Seveda se od tovrstne ugodnosti tudi ne obračuna DDV.

Računa torej podjetniku v opisanem primeru ni treba izdati. Torej ga tudi ni potrebno davčno potrjevati, kot veleva Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) – niti ni izdanega računa, niti ni prejetega gotovinskega plačila.

VIR: www.data.si