Paket sprememb davčne zakonodaje

Državni zbor je sprejel novele štirih davčnih zakonov, s katerimi vlada nadaljuje prestrukturiranje davčnega sistema.

Za delavce, ki jih slovenska podjetja pošljejo na delo v tujino, je določeno znižanje davčne osnove v višini 20 odstotkov od bruto dohodka. Ta razbremenitev bo omejena na 1.000 evrov na mesec, veljala pa bo tako za napotitve v Slovenijo kot tudi za napotitve iz Slovenije.

Med novostmi so še zvišanje posebne osebne olajšave za študente na raven splošne olajšave pri dohodnini, odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave ter oprostitev plačila dohodnine od 13.plač in božičnic do višine povprečne plače v Sloveniji.

Kaj nova davčna zakonodaja prinaša normirancem?

Novela zakona o dohodnini poleg tega vsebuje tudi ukrepe za zajezitev zlorab v sistemu normiranih odhodkov. In sicer se bodo prihodki povezanih oseb po novem seštevali. Kot ugotavlja vlada, namreč nekateri ustanovijo več podjetij, s tem pa so prihodki vsakega od njih nižji in vsako izpolnjuje kriterije za vključitev v sistem. Da bi se v takih primerih preprečilo zlorabe, je zdaj v obeh zakonih zapisano, da se prihodki povezanih oseb seštevajo.

Pogoj za obvezen izstop iz sistema normiranstva se bo prenovil - nastopil bo, ko bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel skupaj 300.000 evrov prihodkov.

Poleg tega se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom, in sicer ti ne bodo mogli biti višji od 40.000 evrov oz. 80.000 evrov za zavezance za vsaj eno obvezno zavarovano osebo.
Še naprej pa se bo normirancem pri ugotavljanju davčne osnove priznavalo normirane odhodke v višini 80 odstotkov njihovih prihodkov, razlika pa bo še naprej obdavčena po cedularni stopnji v višini 20 odstotkov.

Vezana knjiga računov in plačevanje brez provizije

Zavezanci, ki so doslej pri davčnem potrjevanju računov uporabljali vezane knjige računov in podatke davčnemu organu sporočali enkrat na mesec, bodo to lahko počeli tudi v prihodnje. Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov se vezane knjige računov z iztekom leta 2017 ne bodo ukinile.

Nova davčna zakonodaja pa vsebuje tudi spremenjen zakon o davčnem postopku. Njegova bistvena novost je možnost plačevanja brez provizije pri upravnih in državnih organih.

VIR: https://www.findinfo.si

Poslovna darila in njihova obdavčitev

Konec koledarskega leta je čas, ko tudi podjetja obdarujejo svoje zaposlene in poslovne partnerje. Kako so poslovna darila obdavčena in kdaj pri zaposlenih štejejo za obdavčljiv dohodek?

Poslovna darila za zaposlene

 
Če se delodajalec odloči, da bo svojim zaposlenim (tudi nekdanjim ali bodočim zaposlenim) in/ali njihovim družinskim članom ob koncu leta podaril poslovna darila, se ta štejejo za boniteto. Te so obdavčene kot dohodek iz zaposlitve v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).

 

Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem (na primer podjemna pogodba, avtorska pogodba). Poleg tega se boniteta obračuna ne glede na to, ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.

Izjema so poslovna darila oziroma bonitete, ki jih delodajalec občasno podari svojemu zaposlenemu, ki je v rednem delovnem razmerju, če njihova vrednost v enem mesecu ne preseže 15 evrov. V tem primeru se bonitete ne vključujejo v davčno osnovo delavca.

Posebna določila veljajo tudi za decembrsko obdarovanje otrok (do starosti 15 let). V kolikor delodajalec delojemalcu v mesecu decembru da darilo za otroka, katerega vrednost ne presega 42 evrov, se vrednost tega darila ne všteva v davčno osnovo zaposlenega. Tako dana darila so za podjetje tudi davčno priznan odhodek.

 

Darila za druge fizične osebe

Če podjetje obdari katerokoli drugo fizično osebo, ki ni njegov zaposleni, se to po Zakonu o dohodnini obdavči kot drug dohodek. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. Oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.

Če darilo presega navedena zneska, mora podjetje – pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo – za prejemnika darila obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov.

Prav tako niso obdavčenega darila, ki jih da pravna oseba fizični osebi pri nakupu blaga ali storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitve (promocijska darila). Vendar le v primeru, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

Darila za poslovne partnerje

Za poslovne partnerje štejejo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje oziroma je ali bo sodeloval. Poslovna darila, ki jim jih podjetje nameni, se obravnavajo kot darila za druge fizične osebe, ki niso zaposleni.

Se pa poslovna darila, namenjena poslovnim partnerjem, davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov. To pa ne velja le za poslovna darila. Ampak tudi za stroške pogostitve in zabave ob poslovnih stikih podjetnika s poslovnimi partnerji.

 

Poslovna darila manjših vrednosti

Pri poslovnih darilih pa moramo upoštevati tudi določila Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki opredeljuje t.i. darila manjših vrednosti.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se ne šteje:

• brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
• dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila v vrednosti 20 evrov.

Za poslovna darila manjših vrednosti podjetje ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi uveljavilo odbitek DDV. Na Finančni upravi RS opozarjajo, da morajo biti pri tem izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji. In sicer ne sme biti protidobave blaga ali storitve s strani prejemnika darila, vrednost je omejena na 20 evrov, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Priporočajo tudi, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco.

VIR: www.data.si

Krajši delovni čas zaradi starševstva – komu pripada?

Starši se pogosto soočajo z vprašanjem oziroma težavo, kdo bo varoval, vzgajal oziroma skrbel za njihovega otroka, ko bodo oni najmanj osem ur na dan službeno odsotni. Zakonodaja jim zato daje možnost za krajši delovni čas zaradi starševstva. To pomeni, da lahko svojo tedensko delovno obveznost zmanjšajo za polovico in ohranijo večino pravic delavcev, ki delajo polni delovni čas.

Krajši delovni čas zaradi starševstva opredeljuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v svojem 50. členu. Ta določa, da mora krajši delovni čas zaradi starševstva obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec pa mora obvestiti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom 30 dni pred nastopom.

Kdo lahko koristi krajši delovni čas zaradi starševstva?

Krajši delovni čas zaradi starševstva lahko koristi:

• eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
• eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka;
• eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.
  

Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa izrabi v celoti sam. Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za delo, izjeme določa 30. člen ZSDP-1.
V katerih primerih eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa lahko izrabi čisto sam?

• Če je drugi od staršev umrl, zapustil otroka ali mu je odvzeta roditeljska pravica.
• Če so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. Oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki urejajo policijo in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka.
• Če je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja roditeljsko pravico, na podlagi mnenja pristojnega centra.
• Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka.
• Če postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka.
• Če drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.

 

Pravico do krajšega delovnega časa starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo (CSD) pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Delodajalec staršu torej zagotavlja plačo po dejanski delovni obveznosti, država pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.

Enako pravico imajo tudi samozaposleni

Krajši delovni čas zaradi starševstva pa lahko koristijo tudi samozaposleni. “Ob uveljavljanju pravice ni razlike med samozaposlenimi ali zaposlenimi v odvisnem delovnem razmerju,” so nam zatrdili na Ministrstvu za delo.

Podjetnik mora torej na CSD vložiti vlogo za plačilo sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Po prejemu odločbe pa mora spremeniti podatke v svojem zavarovanju oziroma v prijavi v socialna zavarovanja. Odjaviti se mora iz zavarovanja za polni delovni čas in se prijaviti v zavarovanje za najmanj polovični (oziroma drugače skrajšan) delovni čas. 

Opozarjamo pa, da tisti, ki koristijo pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, ne morejo imeti registriranega popoldanskega s.p.. Krajši delovni čas zaradi starševstva je namreč namenjen temu, da starši preživijo več časa z otrokom.

VIR: www.data.si

Poslovno okolje najboljše na severu Evrope

Raziskava Evropske gospodarske zbornice (EuCham) je pokazala, da je poslovno okolje najboljše v državah Severne Evrope. Na prva mesta so se namreč uvrstile Danska, Švedska, Finska in Norveška. Slovenija je z lanskega 19. zdrsnila na 21. mesto.

Raziskava EuCham temelji na dveh kazalnikih. In sicer na poročilu Svetovne banke o poslovnih razmerah (Doing Business Report) in oceni organizacije Transparency International o percepciji korupcije v posamezni državi (Corruption Perception Index). Ocena, ki jo dobi posamezna država, pa meri kakovost celotnega poslovnega okolja in poleg podjetniškega dela vključuje tudi zakonodajo in regulatorne predpise, vladne politike, socialno klimo in druge okoliščine, ki spodbujajo ali pa zavirajo zasebni sektor pri ustanavljanju podjetij in poslovanju na kratek in dolgi rok.

Kljub temu, da se Slovenija ne uvršča najvišje na lestvici, je ustanovitev podjetja pri nas preprosta in brezplačna. Poleg tega pa se tudi gospodarsko vzdušje v državi izboljšuje.

Poslovno okolje najbolj prijazno v Skandinaviji

Na podlagi omenjenih kazalnikov so najvišje ocene prejele Danska, Švedska, Finska in Norveška. In sicer od dobrih 83 do dobrih 87 točk (najvišje število točk je 100). Poslovno okolje je torej na severu najbolj stimulativno, korupcija pa ni pogosta.

Sledijo jim Velika Britanija, Švica, Nemčija, Nizozemska, Islandija, deseterico pa zaključuje Avstrija. Preostale sosede Slovenije niso uvrščene tako visoko. Hrvaška je na 27., Madžarska na 28., Italija pa na 30. mestu.

Slovenija se v raziskavi, ki proučuje poslovno okolje, nahaja na 21. mestu. Lani je bila sicer uvrščena dve mesti višje, a velja opozoriti, da se je skupna ocena kljub temu Sloveniji zvišala. Torej se je poslovno okolje malenkost izboljšalo. Svetovna banka nam je namenila 76 točk, pri zaznavi korupcije pa smo dobili 61 točk od 100 možnih. Skupna ocena Slovenije je torej leta 2016 znašala 67,8 točke, letos pa 68,55.

V raziskavo je bilo sicer vključenih 46 držav. Na zadnjem mestu se je znašla Ukrajina. Celotna raziskava je dostopna na tej povezavi.

VIR: www.data.si

Nov sistem cestninjenja aprila 2018

Slovenija bo s 1. aprilom 2018 prešla na nov sistem cestninjenja. Od takrat plačevanje cestnine za vsa vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone (težka vozila) ne bo več urejeno s cestninskimi zapornicami, ampak s cestninskim sistemom brez zapornic, imenovanim DarsGo.

DarsGo je nov sistem cestninjenja, ki bo veljal za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Cestninjenje se bo izvajalo s pomočjo posebne naprave DarsGo, ki bo morala biti nameščena v vozilu. Vozila pa bodo cestnino plačevala po prevoženi razdalji, kar sicer velja tudi v trenutnem sistemu.

Celotno omrežje avtocest in hitrih cest v skupni razdalji 610 km bo namreč razdeljeno na 125 cestninskih odsekov. Na vsakem odseku bo nad avtocesto cestninski portal. Ta bo zaznal napravo DarsGo v vozilu, kar bo osnova za obračun cestnine za prevoženi odsek. Cestnina se bo tako zaračunavala popolnoma samodejno, uporabniki pa jo bodo lahko poravnali predplačniško ali poplačniško. Njena višina bo odvisna od dolžine posameznega odseka in značilnosti vozila, kot sta število osi in EURO-emisijski razred vozila.

Pravočasno se pripravite na nov sistem cestninjenja

Z uvedbo novega cestninskega sistema torej ne bo več možno sprotno plačevanje cestnine na cestninskih postajah. Prav tako bo ukinjeno plačevanje cestnine z obstoječimi elektronskimi mediji družbe Dars (DARS-karticami in ABC-tablicami).

Namesto tega bo moralo biti vsako vozilo, ki bo uporabljalo slovenske avtoceste in hitre ceste, registrirano za uporabo sistema DarsGo in opremljeno z napravo DarsGo, ki omogoča obračun cestnine.

Podjetniki, ki se ukvarjate z dejavnostmi v cestnem tovornem prometu, se morate na nov sistem cestninjenja pravočasno pripraviti. Registracijo v nov sistem cestninjenja že lahko opravite na enem izmed DarsGo servisov, mogoča pa je tudi spletna registracija prek aplikacije e-DarsGo. Strošek izdaje ene naprave DarsGo, vključno z davkom na dodano vrednost, znaša 10 evrov.

Po uspešni registraciji podjetja in vozil ter plačilu administrativnih stroškov za izdajo naprave, se bo vsako napravo DarsGo personaliziralo za posamezno vozilo. To pomeni, da se bodo nanjo zapisali registrska številka vozila, EURO-emisijski razred vozila in število osi vlečnega vozila. Vozniki vlečnih vozil bodo sicer morali pozneje na napravi DarsGo ročno nastaviti ustrezno število osi glede na cestninski razred (ali bodo vozili s priklopnikom ali brez njega).

Uporabniki boste lahko naprave za nov sistem cestninjenja prevzeli na vseh DarsGo servisih. Tujci pa jih bodo lahko (ob predhodni registraciji v e-DarsGo in plačilu administrativnih stroškov s kreditno oziroma debetno kartico za posamezno napravo DarsGo) prejeli tudi po pošti.

Prav tako naprave lahko že namestite v vozila, saj do 1. aprila 2018 ne bodo delovale. Obstoječi sistem cestninjenja se bo uporabljal do vključno 31. marca 2018 do polnoči.

VIR: www.data.si

Kako se znebiti finančnega stresa?

Z upoštevanjem teh 6 nasvetov se podjetnik lahko ubrani finančnega stresa in se ga nauči obvladovati.

Večja verjetnost obstaja, da bo podjetnik pod vplivom finančnega stresa sprejel slabe odločitve pri vodenju podjetja in ga mogoče celo pahnil v bankrot. Podjetnik se mora zato naučiti obvladovati finančni stres in se ga znebiti oziroma storiti vse kar je možno, da zmanjša vpliv stresa na njegovo odločanje.

  1. Poskrbite za varnostno rezervo

Samostojni podjetniki in lastniki mikro ali malih podjetij se lahko zaščitijo pred finančnim stresom s prihranki, ki jih hranijo na ločenem računu in predstavljajo varnostno rezervo za prebroditev težkih obdobij ali za nepričakovane stroške. Varnostna rezerva je sicer za mnoge podjetnike, še posebno tiste, ki so na začetku poslovne poti, zadnje kar si lahko privoščijo. Več smisla vidijo v porabi denarja za nove investicije ali razvoj izdelka in s tem zasledovanjem dobičkonosnosti, kar je popolnoma razumljivo. Vseeno pa morajo biti pripravljeni tudi na nepričakovane situacije v poslovnem svetu, kjer jih varnostna rezerva lahko reši, še posebej, če so samostojni podjetniki, ki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

Priporočljivo je, da podjetnik na varčevalnem računu za nepredvidljive dogodke hrani vsaj trikratnik do šestkratnih mesečnih stroškov podjetja. Samostojni podjetnik, ki za povprečne mesečne stroške nameni štiri tisoč evrov, bi na varčevalnem računu moral imeti pripravljenih od 12 tisoč do 24 tisoč evrov, za hude čase in omilitev finančnega stresa. 

2. Ne zanašajte se na zadolževanje

Dostikrat podjetnik denar namesto za varnostno rezervo, raje nameni za nove investicije in povečanje dobičkonosnosti podjetja. V primeru finančnih težav se mora zato zateči k zadolževanju. Banke sicer ponujajo premostitvene kredite in izredne kredite, vseeno pa je treba razumeti, da je tako zadolževanje drago, še posebej za podjetje, ki je že tako v težavah. Seveda je vprašanje tudi, če bo podjetnik sploh uspel dobiti posojilo. 

3. Davki, investicije, varčevanje, življenje

Kot je dejal nekdanji ameriški predsednik Benjamin Franklin sta na svetu gotovi le dve stvari in to sta davki in smrt. Za podjetnika je ključno, da sproti poravnava obveznosti do države, saj ga v primeru neplačila čakajo sankcije. Smiselno je, da podjetnik poskuša predvideti koliko bo od bruto mesečnih prihodkov moral nameniti za davke, koliko za investicije, koliko lahko privarčuje in koliko porabi za življenjske stroške. S takim načrtom bo vedno vedel koliko ima prostih denarnih sredstev in bo lažje obvladoval finančni stres, če se ta pojavi. 

4. Nadzorujte tekoče stroške oziroma porabo denarja

Samostojni podjetniki velikokrat čez palec ocenijo koliko denarja zapravijo za tekoče mesečne stroške, kar pa se potem ne ujema z dejansko porabo. Mislijo na primer, da na mesec za stroške plačajo 10 tisoč evrov, v resnici pa jih 12 tisoč evrov. Takšna napaka se skozi mesece povečuje in lahko hitro privede do likvidnostnih težav. Zelo pomembno je, da podjetnik spremlja svoje poslovne knjige in sodeluje z računovodstvom ter tako točno ve koliko na mesec nameni za stroške. 

5. Organizirajte finance podjetja

Tako kot je smotrno imeti urejene osebne finance, morajo biti urejene tudi finance v podjetju. Brez urejenih poslovnih financ bo podjetnik težko sprejemal pravilne odločitve in se bo le s težavo osredotočal le na rast in dobičkonosnost podjetja. Z urejenimi financami se bo vsak podjetnik tudi lažje soočil s finančnim stresom. 

6. Poiščite strokovno finančno pomoč

Smiselno je, da si podjetnik, ki ima težave z organiziranjem poslovnih financ in nima nadzora nad tekočimi stroški poišče pomoč finančnega svetovalca, ki ga bo usmeril na pravo pot. Seveda storitve finančnega svetovanja za podjetnike niso zastonj, vendar lahko odločajo med preživetjem podjetja ali pa stečajem.

VIR: http://bankazapodjetnike.si

Kako živeti s kreditom?

Ko začnemo odplačevati kredit, se naši mesečni izdatki občutno zvišajo. Osnova upravljanja kreditnih obveznosti je, da si izdelamo družinski proračun: zabeležimo vse prihodke in odhodke ter jih razdelimo v smiselne kategorije. 

Skozi mesec s kreditom

Da se ne bi znašli v likvidnostnih težavah, moramo realno oceniti prihodke in odhodke prilagoditi novim razmeram. Pomembno je, da si zagotovimo varnostno rezervo; ta nam bom omogočila, da bomo svoje obveznosti poravnali tudi v primeru začasne izgube ali zmanjšanja prihodka. A osnova upravljanja kreditnih obveznosti je, da si izdelamo družinski proračun.

Pri tem nam je lahko v pomoč tudi bančni svetovalec, ki nam bo povedal, kakšni so priporočeni deleži za posamezne kategorije odhodkov. Razvrstimo jih po pomembnosti in vsaki kategoriji pripišemo zgornji limit. Pomembno je, da redno spremljamo denarne tokove in preverjamo, ali se držimo omejitev. Tako bomo lažje načrtovali in uresničili finančne cilje, ob morebitnih težavah pa pravočasno ukrepali. Priporočljivo je  (velja za redne mesečne prejemke v višini vsaj 1.500 evrov.):

• za osnovne življenjske izdatke (hrana, obleka, ogrevanje, elektrika) namenimo okoli 30 % prejemkov,
• za redne finančne izdatke (kredit, zavarovanje, varčevanje) do 40 % prejemkov in
• za druge izdatke (razvedrilo, rekreacija …) do 30 % prejemkov.

Če ima naš kredit spremenljivo obrestno mero, je pomembno, da spremljamo gibanje EURIBOR-ja. Banke višino mesečnega obroka, vezanega na EURIBOR, prilagajajo v različnih časovnih intervalih (mesečno, četrtletno, polletno, letno), z rednim spremljanjem gibanje referenčne obrestne mere pa se lahko pravočasno pripravimo na morebitno zvišanje anuitete.

Predčasno poplačilo kredita

Če nam je uspelo poleg varnostne in pokojninske rezerve privarčevati še toliko denarja, kolikor znaša preostanek našega dolga, se je v večini primerov smiselno odločiti za predčasno poplačilo kredita. S tem prihranimo plačilo obresti in sprostimo družinski proračun. Kriterij za odločitev o tem, ali s temi prihranki poplačati dolg ali ne, je razlika v višini obresti in stroškov servisiranja kredita in višini donosa prihrankov. Če nas kredit stane več, kot nam prinašajo prihranki, se torej kredit splača poplačati. Pri odločitvi nam bo v veliko pomoč načrt plačil, ki ga izdela banka. Iz njega je razvidno, kako se s poplačilom vsakega mesečnega obroka spreminja razmerje med glavnico in obrestmi in kako se spreminja glavnica. 

 Negotovi časi

Življenje je polno vzponov in padcev in nekaterih se ne da predvideti. Tako vedno obstaja možnost, da se znajdemo v situaciji, ko svojih mesečnih obveznosti ne bomo zmogli pravočasno poravnati. V takem primeru se moramo takoj oglasiti v banki. Najslabše je namreč, če težave ignoriramo.
S primerno varnostno rezervo lahko omilimo kreditna tveganja in zagotovimo redno poplačilo obveznosti, tudi ko so naši prihodki manjši.

Če ugotovimo, da naša varnostna rezerva ne bo dovolj za redno odplačevanje dolga ali če te sploh nimamo, je nujno, da takoj obiščemo svetovalca v banki in poiščemo rešitev. Možnosti je več. Največkrat se kredit reprogramira, tako da se podaljša rok plačevanja in s tem zmanjša mesečni obrok. Druga možnost je moratorij oziroma odlog odplačevanja kredita. Možna je tudi kombinacija obojega. V skrajnem primeru je smiselno razmisliti tudi o odprodaji dela premoženja, a večinoma se lahko s pravočasnim obiskom v banki izognemo takim ukrepom. 

VIR: nlb.si