sreda, 22. november 2017

Kako živeti s kreditom?

Ko začnemo odplačevati kredit, se naši mesečni izdatki občutno zvišajo. Osnova upravljanja kreditnih obveznosti je, da si izdelamo družinski proračun: zabeležimo vse prihodke in odhodke ter jih razdelimo v smiselne kategorije. 

Skozi mesec s kreditom

Da se ne bi znašli v likvidnostnih težavah, moramo realno oceniti prihodke in odhodke prilagoditi novim razmeram. Pomembno je, da si zagotovimo varnostno rezervo; ta nam bom omogočila, da bomo svoje obveznosti poravnali tudi v primeru začasne izgube ali zmanjšanja prihodka. A osnova upravljanja kreditnih obveznosti je, da si izdelamo družinski proračun.

Pri tem nam je lahko v pomoč tudi bančni svetovalec, ki nam bo povedal, kakšni so priporočeni deleži za posamezne kategorije odhodkov. Razvrstimo jih po pomembnosti in vsaki kategoriji pripišemo zgornji limit. Pomembno je, da redno spremljamo denarne tokove in preverjamo, ali se držimo omejitev. Tako bomo lažje načrtovali in uresničili finančne cilje, ob morebitnih težavah pa pravočasno ukrepali. Priporočljivo je  (velja za redne mesečne prejemke v višini vsaj 1.500 evrov.):
  • za osnovne življenjske izdatke (hrana, obleka, ogrevanje, elektrika) namenimo okoli 30 % prejemkov,
  • za redne finančne izdatke (kredit, zavarovanje, varčevanje) do 40 % prejemkov in
  • za druge izdatke (razvedrilo, rekreacija …) do 30 % prejemkov.
Če ima naš kredit spremenljivo obrestno mero, je pomembno, da spremljamo gibanje EURIBOR-ja. Banke višino mesečnega obroka, vezanega na EURIBOR, prilagajajo v različnih časovnih intervalih (mesečno, četrtletno, polletno, letno), z rednim spremljanjem gibanje referenčne obrestne mere pa se lahko pravočasno pripravimo na morebitno zvišanje anuitete.

Predčasno poplačilo kredita

Če nam je uspelo poleg varnostne in pokojninske rezerve privarčevati še toliko denarja, kolikor znaša preostanek našega dolga, se je v večini primerov smiselno odločiti za predčasno poplačilo kredita. S tem prihranimo plačilo obresti in sprostimo družinski proračun. Kriterij za odločitev o tem, ali s temi prihranki poplačati dolg ali ne, je razlika v višini obresti in stroškov servisiranja kredita in višini donosa prihrankov. Če nas kredit stane več, kot nam prinašajo prihranki, se torej kredit splača poplačati. Pri odločitvi nam bo v veliko pomoč načrt plačil, ki ga izdela banka. Iz njega je razvidno, kako se s poplačilom vsakega mesečnega obroka spreminja razmerje med glavnico in obrestmi in kako se spreminja glavnica. 

 Negotovi časi

Življenje je polno vzponov in padcev in nekaterih se ne da predvideti. Tako vedno obstaja možnost, da se znajdemo v situaciji, ko svojih mesečnih obveznosti ne bomo zmogli pravočasno poravnati. V takem primeru se moramo takoj oglasiti v banki. Najslabše je namreč, če težave ignoriramo.

S primerno varnostno rezervo lahko omilimo kreditna tveganja in zagotovimo redno poplačilo obveznosti, tudi ko so naši prihodki manjši.

Če ugotovimo, da naša varnostna rezerva ne bo dovolj za redno odplačevanje dolga ali če te sploh nimamo, je nujno, da takoj obiščemo svetovalca v banki in poiščemo rešitev. Možnosti je več. Največkrat se kredit reprogramira, tako da se podaljša rok plačevanja in s tem zmanjša mesečni obrok. Druga možnost je moratorij oziroma odlog odplačevanja kredita. Možna je tudi kombinacija obojega. V skrajnem primeru je smiselno razmisliti tudi o odprodaji dela premoženja, a večinoma se lahko s pravočasnim obiskom v banki izognemo takim ukrepom. 

VIR: nlb.si 

Ni komentarjev:

Objavite komentar