Jubilejna nagrada delavcem pripada, če jo predpisujejo veljavne kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč nikjer ne določa, kdaj in kako bi se delavcem morala dodeliti jubilejna nagrada.
Bolj natančno je sicer to, kako se dodeljuje jubilejna nagrada, orisano v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Glede na dogovor lahko delavcu jubilejna nagrada pripada za okroglo obletnico delovne dobe ali delovne dobe pri delodajalcu. V kolektivni pogodbi, aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi je običajno določeno, kdaj in v kakšni višini se jubilejna nagrada izplača delavcu. Nagrada se nato izplača, ko so pogoji, določeni v enem od teh dokumentov, izpolnjeni.
Jubilejna nagrada je sicer lahko poljubno visoka, vendar pa že omenjena Uredba predpisuje, do katere višine je izplačilo neobdavčeno in se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Glede na pravila za obdavčitev, lahko delavec pri enem delodajalcu dobi izplačano jubilejno nagrado za en jubilej le enkrat.
Jubilejna nagrada dvakrat?
Glede na dogovor lahko delavcu jubilejna nagrada pripada za okroglo obletnico delovne dobe ali delovne dobe pri delodajalcu. V kolektivni pogodbi, aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi je običajno določeno, kdaj in v kakšni višini se jubilejna nagrada izplača delavcu. Nagrada se nato izplača, ko so pogoji, določeni v enem od teh dokumentov, izpolnjeni.
Jubilejna nagrada je sicer lahko poljubno visoka, vendar pa že omenjena Uredba predpisuje, do katere višine je izplačilo neobdavčeno in se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Glede na pravila za obdavčitev, lahko delavec pri enem delodajalcu dobi izplačano jubilejno nagrado za en jubilej le enkrat.
Jubilejna nagrada dvakrat?
Če delavec dela deset let pri prvem delodajalcu, lahko prejme le eno izplačilo jubilejne nagrade za deset let neobdavčeno, nova jubilejna nagrada za isti jubilej (npr. za skupno delovno dobo 10 let) pa bi bila obdavčena. Če pa bi dopolnil deset let skupne delovne dobe in dobil izplačano jubilejno nagrado, nato pa se prezaposlil k drugemu delodajalcu in bi mu ta želel kasneje izplačati jubilejno nagrado za delovno dobo desetih let pri enem delodajalcu, pa to spet ne bi bilo obdavčeno. Druga izplačana jubilejna nagrada se delavcu v tem primeru ne bi vštela v davčno osnovo. Delodajalec pa ne more npr. izplačati delavcu neobdavčeno najprej jubilejne nagrade za skupno delovno dobo desetih let, nato pa še jubilejno nagrado za deset let pri delodajalcu.
Jubilejna nagrada: neobdavčeno
In do kakšne višine se jubilejna nagrada ne všteva v davčno osnovo?
Za deset let delovne dobe lahko delavec prejme neobdavčeno 460 evrov, za dvajset let 689 evrov, za trideset let 919 evrov in za štirideset let enako.
In do kakšne višine se jubilejna nagrada ne všteva v davčno osnovo?
Za deset let delovne dobe lahko delavec prejme neobdavčeno 460 evrov, za dvajset let 689 evrov, za trideset let 919 evrov in za štirideset let enako.
VIR: https://data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar