Preden se podjetnik odloči za odprtje podjetja, se brez dvoma sreča tudi z vprašanjem poslovnih prostorov, kjer bo opravljal dejavnost. Poslovne prostore lahko najame oziroma kupi v poslovni stavbi, kot poslovni prostor pa si lahko izbere tudi stanovanje oziroma zasebno hišo.
Za opravljanje določenih dejavnosti, denimo na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja itd., so predpisana natančna pravila, kakšen mora biti poslovni prostor. Pri samem postopku za ustanovitev podjetja se teh pogojev sicer ne preverja. Podjetnikova dolžnost pa je, da zagotovi ustrezen poslovni prostor in pridobi zahtevana dovoljenja, preden začne opravljati dejavnost.
Za opravljanje določenih dejavnosti, denimo na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja itd., so predpisana natančna pravila, kakšen mora biti poslovni prostor. Pri samem postopku za ustanovitev podjetja se teh pogojev sicer ne preverja. Podjetnikova dolžnost pa je, da zagotovi ustrezen poslovni prostor in pridobi zahtevana dovoljenja, preden začne opravljati dejavnost.
Kdaj je potrebno uporabno dovoljenje?
Vsak objekt, v katerem je poslovni prostor, mora praviloma imeti uporabno dovoljenje, ne glede na dejavnost (velja tudi pisarniško dejavnost). Izda ga pristojna upravna enota (Oddelek za okolje in prostor), na območju, kjer se nepremičnina nahaja.
Če torej podjetnik poslovni prostor najema ali kupuje, se splača, da ob najemu oziroma nakupu preveri, če nepremičnina že ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene. S tem bo pridobil informacijo, ali dejavnost lahko začne opravljati takoj.
Uporabnega dovoljenja pa ni treba pridobiti:
- če podjetnik v zasebni hiši manj kot 50 odstotkov bivalnih površin nameni poslovnemu prostoru,
- če podjetnik le manjši del stanovanja nameni poslovnemu prostoru.
Največ podjetnikov na začetku registrira svoj poslovni naslov kar doma, v zasebni hiši oziroma si za poslovni prostor izbere stanovanje. To lahko storijo vsi, ki opravljajo tiho dejavnost in hkrati dejavnost, za katero z zakonom ali drugim predpisom ni določeno, da je poslovni prostor obvezen.
Stanovanje je namenjeno stanovanjski rabi, zato je za njegovo uporabo v druge namene načeloma potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov stavbe. Slednje nedvoumno izhaja iz določila 29. člen Stanovanjskega zakona. Ta pravi, da gre v primeru, ko se stanovanje uporablja za druge namene, za posel, za katerega se izrecno zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov in ne le več kakor treh četrtin etažnih lastnikov.
Pri tem pa je treba razlikovati uporabo stanovanja v druge namene od spremembe namembnosti stanovanja. Če podjetnik želi stanovanju v celoti spremeniti namembnost v poslovni namen, potrebuje gradbeno in uporabno dovoljenje ter že pri izdaji gradbenega dovoljenja soglasja vseh etažnih lastnikov.
Soglasje etažnih lastnikov
Zakon dovoljuje, da posameznik stanovanje uporablja tudi za opravljanje dejavnosti. A le, če to počne samo v delu stanovanja in da gre za t.i. tiho dejavnost. Tiho dejavnost podjetnik opravlja, če ne moti sosedov in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih prostorov (bloka).
V takem primeru ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov, prav tako tudi ne gre za spremembo rabe stanovanja.
Če stanovanje torej ni v celoti poslovni prostor, podjetnik ne potrebuje soglasja vseh etažnih lastnikov. Pridobiti mora le soglasje solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev in soglasja lastnikov vseh stanovanj, na katera meji njegovo stanovanje (zidovi in stropi).
Ob pričetku poslovanja mora o tem obvestiti tudi upravnika. Enako velja za najemniško stanovanje, pri katerem mora podjetnik pridobiti tudi dovoljenje lastnika stanovanja, v katerem živi.
Prepoved opravljanja dejavnosti in globe
Če podjetnik ni pridobil predpisanih dovoljenj oziroma soglasij, ga lahko stanovanjski inšpektor kaznuje z globo v višini od 500 do 15.000 evrov. Prav tako pa inšpektor lahko prepove opravljanje dejavnosti.
VIR: data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar