Odlog plačila davka za podjetnike

Če gospodarski subjek vse težje izpolnjuje svoje davčne obveznosti do države, ima možnost odloga plačila davčnih obveznosti.

Možnost, ki jo ponujata 102. in 103. člen Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2), ni nova, vendar je postala bolj aktualna šele v zadnjih nekaj letih, ko so davčni zavezanci FURS dobesedno zasuli z vlogami za odlog oziroma obročno plačevanje davčnih obveznosti.

V osnovi gre za dve možnosti odloga oz. obročnega plačila davka, in sicer:

• odlog oz. obročno plačevanje davka v primeru nastanka hujše gospodarske škode; ter
• odlog oz. obročno plačevanje davka z zavarovanjem.

Odlog in obročno plačevanje davka v primeru nastanka hujše gospodarske škode

Davčni organ lahko dovoli davčnim zavezancem, ki bi jim plačilo davčnega dolga povzročilo hujšo gospodarsko škodo:

• odlog plačila davka za čas do dveh let (odlog plačila)
• ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev (obročno plačevanje).

Pogoj za odlog oziroma obročno plačevanje davka je nastanek hujše gospodarske škode, kar pomeni, da lahko vlogo vložijo samo tisti subjekti, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo – pravne osebe oziroma združenje oseb, samostojni podjetnik posameznik in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. Pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za to, da davčni organ dovoli odlog oz. obročno plačilo davčnih obveznosti, so naslednji:

• davčni zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov;
• trajnejša nelikvidnost oziroma izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov je nastala iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati;
• davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda;
• odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

Ključen kriterij, ki ga mora davčni zavezanec dokazati je obstoj grožnje nastanka hujše gospodarske škode, v kolikor plačilo davka ne bi bilo odloženo oz. ne bi bilo dovoljeno obročno plačilo. Podrobnejše definicije posameznih pogojev za odlog oz. obročno plačilo davka so določeni v Pravilniku o izvajanju zakona o davčnem postopku:

• Trajnejša nelikvidnost

Šteje se, da je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov. Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.

• Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov

Šteje se, da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi:
začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih poslovnih partnerjih;
ukrepov tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti;
dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni;
neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;
izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgu.

• Obstoj grožnje nastanka hujše gospodarske škode

Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih. 

Odlog ali obročno plačevanje davka z zavarovanjem 

V nadaljevanju Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2) predvideva možnost odloga ali obročnega plačevanja davčnih obveznosti tudi v primeru, da niso izpolnjeni pogoji glede nastanka hujše gospodarske škode. Davčni organ dopusti davčnemu zavezancu odlog plačila davka za največ 12 mesecev ali obročno plačevanje davka v največ 12 mesečnih obrokih pod pogojem, da davčni zavezanec predloži katero izmed naslednjih zavarovanj:

• vknjižba zastavne pravice v register (npr. hipoteka, zastava premičnin, vrednostnih papirjev itd.),
• bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• avalirana menica, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• gotovinski polog. 

Postopek za uveljavljanje odloga ali obročnega plačevanja davka

Davčni zavezanec, ki želi uveljavljati pravico do odloga ali obročnega plačevanja davka mora vložiti predpisan obrazec pri davčnem organu. Vlogo za odlog oz. obročno plačilo davka se predloži bodisi pisno bodisi preko sistema e-davki na posebej predpisanem obrazcu:

• Vloga za odlog oz. obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode
• Vloga za odlog oz. obročno plačilo davka v primeru predložitve zavarovanja

Odlog oziroma obročno plačilo nista mogoča za akontacije davka (npr. akontacija dohodnine od plač zaposlenim) ali davčni odtegljaj (npr. prispevki za starševsko varstvo, ki gredo v breme delodajalcev).

Enako velja tudi za prispevke za zdravstveno zavarovanje, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (če gre za vloge, vložene po 1.1.2013, ko je stopil v veljavo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2), za obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti ter za obveznosti, katere davčni organ le izterjuje.

Za čas odloga oz. obročnega plačila se obračunajo obresti po referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu. V primeru odobrenega obročnega plačila in zamude s plačilom posameznega obroka, zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

VIR: https://mladipodjetnik.si