Napitnina pri nas in v tujini
Sistem napitnin v Sloveniji nima dolge tradicije ali določenih nepisanih pravil. Iz navade se na pultu običajno pusti nekaj drobiža ali z besedami: “Je že v redu,” da vedeti, da drobiža ni treba vrniti, še posebej če ostanek ni prevelik. Po zapisih na različnih forumih sodeč Slovenci nismo pretirano skopuški z napitninami, je pa res, da nam gre denar za napitnino lažje iz žepa, kadar smo s storitvijo zadovoljni in imamo občutek, da se je nekdo za nas zares potrudil. Če je torej hrana dobra, natakarica prijazna in hitra, če nam je naša frizura všeč in nas je voznik taksija udobno pripeljal na cilj, damo napitnino, sicer ne. V Sloveniji smo namreč še vedno mnenja, da imajo vsi zaposleni plačo ter da so storitev, hrana in pijača že same po sebi dovolj drage, zato ni razlogov za dodaten evro ali 10 % vrednosti računa napitnine.
V tujini pa povsod temu ni tako. V nekaterih državah napitnine predstavljajo pomemben del zaslužka, zato so po nepisanih pravilih obvezne. Če je ne daste, vas sicer ne bodo tožili na sodišču, lahko pa si nakopljete jezo in kopico grdih pogledov. Pri tem vas ne bo rešilo niti dejstvo, da tega morda niste vedeli ali da dajanja napitnin niste navajeni. Zaradi občutka in navade, da mu napitnina pripada, vas bo prvi, ki mu je ne boste dali, hitro poučil o navadah in odstotkih. Predvsem v ZDA ali na velikih turističnih križarkah imajo zaposleni dokaj nizke osnovne plače, nato pa z “obveznimi” napitninami dobijo razliko do spodobnega ali celo odličnega mesečnega zaslužka. Neredko so ponekod že vključene v cenik, včasih pa lahko ob izstavitvi računa plačnika tudi neprijetno presenetijo kot dodaten, nepričakovan strošek.
Sistem napitnin v Sloveniji nima dolge tradicije ali določenih nepisanih pravil. Iz navade se na pultu običajno pusti nekaj drobiža ali z besedami: “Je že v redu,” da vedeti, da drobiža ni treba vrniti, še posebej če ostanek ni prevelik. Po zapisih na različnih forumih sodeč Slovenci nismo pretirano skopuški z napitninami, je pa res, da nam gre denar za napitnino lažje iz žepa, kadar smo s storitvijo zadovoljni in imamo občutek, da se je nekdo za nas zares potrudil. Če je torej hrana dobra, natakarica prijazna in hitra, če nam je naša frizura všeč in nas je voznik taksija udobno pripeljal na cilj, damo napitnino, sicer ne. V Sloveniji smo namreč še vedno mnenja, da imajo vsi zaposleni plačo ter da so storitev, hrana in pijača že same po sebi dovolj drage, zato ni razlogov za dodaten evro ali 10 % vrednosti računa napitnine.
V tujini pa povsod temu ni tako. V nekaterih državah napitnine predstavljajo pomemben del zaslužka, zato so po nepisanih pravilih obvezne. Če je ne daste, vas sicer ne bodo tožili na sodišču, lahko pa si nakopljete jezo in kopico grdih pogledov. Pri tem vas ne bo rešilo niti dejstvo, da tega morda niste vedeli ali da dajanja napitnin niste navajeni. Zaradi občutka in navade, da mu napitnina pripada, vas bo prvi, ki mu je ne boste dali, hitro poučil o navadah in odstotkih. Predvsem v ZDA ali na velikih turističnih križarkah imajo zaposleni dokaj nizke osnovne plače, nato pa z “obveznimi” napitninami dobijo razliko do spodobnega ali celo odličnega mesečnega zaslužka. Neredko so ponekod že vključene v cenik, včasih pa lahko ob izstavitvi računa plačnika tudi neprijetno presenetijo kot dodaten, nepričakovan strošek.
Kaj vpliva na višino napitnine?
Kdaj dati napitnino, koliko napitnine in zakaj, predvsem pa komu? Napitnino večina ljudi razume kot izraz hvaležnosti oz. nagrado, kadar se je bila storitev opravljena nad pričakovanji, ob tem pa je z njo povezanih še nekaj dejavnikov:
Kdaj dati napitnino, koliko napitnine in zakaj, predvsem pa komu? Napitnino večina ljudi razume kot izraz hvaležnosti oz. nagrado, kadar se je bila storitev opravljena nad pričakovanji, ob tem pa je z njo povezanih še nekaj dejavnikov:
- osnovna cena izdelka/storitve,
- višina končnega računa,
- izkušnja z izvajalcem storitve (prijaznost, komunikativnost, urejenost, hitrost, simpatičnost),
- osebno počutje (nanj je vezana trenutna radodarnost),
- vrsta storitve (restavracija, taksi, frizerski salon, bencinski servis, bar, hotel …),
- lokacija,
- osebno finančno stanje.
Uporabni “napitninski” nasveti
Za konec si oglejmo še, koliko napitnine je priporočljivo pustiti v različnih delih sveta. Vrednosti so okvirne in jih raje zaokrožite navzgor, da boste na varni strani:
Za konec si oglejmo še, koliko napitnine je priporočljivo pustiti v različnih delih sveta. Vrednosti so okvirne in jih raje zaokrožite navzgor, da boste na varni strani:
- Evropa: v restavracijah večinoma 10 % vrednosti računa (če ni že vključena v končni znesek), v taksiju zaokrožite znesek navzgor, nosačem dajte evro ali dva za vsako potovalko.
- ZDA: v restavracijah od 10 % do 20 % vrednosti računa (če ni že vključena v končni znesek) ali dolar oziroma dva za vsak kozarec pri pultu. Taksi od 10 % do 15 %, nosači 1 dolar ali 2 za vsako potovalko. V ZDA se vrednosti napitnin razlikujejo tudi glede na mesta, vrsto restavracij ali težo oziroma velikost potovalk.
- Azija: Na Japonskem je napitnina žalitev, enako velja ponekod na Kitajskem, razen v določenih prestižnih restavracijah in hotelih. V Hong Kongu znašajo vrednosti napitnin 10 % zneska.
- Bližnji vzhod: Tudi v bogatih Združenih arabskih emiratih in Katarju se napitnin ne branijo in pričakujejo okrog 15 % vrednosti računa.
- Turistične ladje (križarjenja): od 8 do 10 EUR na osebo na dan, napitnina je določena kar na ceniku in se deli med večino osebja. Napitnina ni upoštevana v osnovni ponudbi agencij in se dodatno plača na ladji.
VIR: http://azimut360.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar