Smartworking oziroma pametno delo je delo na več napravah in z
različnih lokacij, ki lahko močno olajša usklajevanje med obveznostmi in
poveča učinkovitost. Z novimi generacijami, ki prihajajo na trg dela,
postaja delo od doma, iz prostora za sodelo ali z različnih lokacij
vedno bolj pogosto in zaželeno.
Raziskava Adecca je pokazala, da ta izraz sicer ni splošno poznan,
saj sodelujoči v raziskavi večinoma niso poznali koncepta pametnega
dela, vendar so pokazali veliko zanimanje za te vrste rešitev. 92 %
anketiranih, ki je poskusilo tak način dela, je pokazalo zanimanje za
fleksibilno delo. Več kot polovica zaposlenih in iskalcev zaposlitve bi
želelo delati od doma ali v pisarni bližje svojemu domu. Prostori za
sodelo so bili prav tako zaželena možnost.
Kadroviki so bili bolj previdni pri teh konceptih, čeprav prav tako
cenijo prednosti, ki jih prinašajo. Strinjajo se, da je izboljšanje
ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter zmanjšanje stroškov
prevoza na delo velika prednost, a menijo, da ni enako primerno za vse –
bolj naj bi bilo primerno za srednji in višji menedžment ter za redno
zaposlene sodelavce. Rešitve pametnega dela so se jim zdele še posebej
primerne za zaposlene, ki živijo zelo daleč od podjetja, delavce
invalide in delavce z družinskimi obveznostmi.
Kaj spodbuja razmah pametnega dela?
Tak način dela je postal mogoč in zaželen zaradi kombinacije
dejavnikov v napredku tehnologije, novih oblik dela ter gospodarske in
okoljske situacije.
Pomemben dejavnik je prav gotovo napredek v tehnologiji. S pomočjo
prenosnih računalnikov, tabličnih računalnikov in brezžične omrežne
povezave je enostavno delati oddaljeno in ostati povezan s sodelavci,
vodji in poslovnimi partnerji. S storitvami v oblaku lahko sodelujemo na
projektih, ne da bi morali biti ves čas navzoči v pisarni.
Spremembe v tem, kako ljudje izbirajo način dela, prav tako
spodbujajo trend pametnega dela. V Veliki Britaniji je na primer število
zaposlenih, ki delajo samostojno, v zadnjem desetletju zraslo za 14 %.
Samostojno delo omogoča večjo fleksibilnost pri delovnem času in pomaga
pri usklajevanju dela in zasebnega življenja. Število ljudi, ki delajo
na tak način, se bo v prihodnosti verjetno še povečevalo, saj 87 %
študentov to vidi kot privlačno karierno možnost.
Okolje in gospodarski dejavniki prav tako vplivajo na trend pametnega
dela. Glavne prednosti pametnega dela, ki jih v raziskavi Adecca
priznavajo tako kadroviki kot iskalci zaposlitve, so izboljšanje
ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter zmanjševanje časa in
stroškov poti na delo. Vpliv, ki ga ima vsakodnevna vožnja na delo na
okolje, stroški ogrevanja, osvetljave in elektrike za celotno pisarno,
so lahko manjši, če se poveča število zaposlenih, ki delajo od doma ali
iz prostorov za sodelo. Z višanjem cen energije se bo večala tudi
privlačnost pametnega dela.
Kdo že dela pametno?
Ljudje si želijo prilagoditi način dela, da bi prihranili čas, kar
sodobna tehnologija vedno bolj omogoča. Več kot 55 % iskalcev
zaposlitve, ki so sodelovali v raziskavi Adecca, bi delalo od doma, 43 %
bi želelo imeti pisarno bližje doma, 33 % bi delalo v prostoru za
sodelo (coworking), 30 % pa od koder bi jim v tistem trenutku ustrezalo (on the move).
Zaposleni se za pametno delo odločajo iz organizacijskih razlogov, da
skrajšajo čas prevoza na delo, zmanjšajo stroške, bolje usklajujejo
osebne in delovne obveznosti ter samostojno upravljajo čas. Prostore za
sodelo in mobilno delo uporabljajo iz profesionalnih razlogov, kot so na
primer deljenje znanj še z drugimi ljudmi poleg sodelavcev, bolj
kreativni in inovativni pristopi ter povečanje produktivnosti.
Še posebej podjetniki, samostojni delavci in tisti, ki ustanavljajo
svoje podjetje, delajo na tak način, saj jim omogoča fleksibilnost in
svobodo, da delajo kjerkoli in kadarkoli. Morda še nimajo svoje pisarne,
zato kavarne, prostori za sodelo in njihove dnevne sobe postanejo tudi
njihov prostor za delo. Tudi tisti, ki se dalj časa vozijo na delo, so
bolj zainteresirani za pametno delo. 45 minut vožnje z vlakom lahko
pretvorijo v 45 minut produktivnega dela, zato delo od doma ali bližje
domu postane privlačna možnost. Seveda je še mnogo poklicev, kjer tak
način dela ni mogoč, za poklice v kreativnih panogah, IT, HR in
administraciji pa ima tak način dela lahko številne prednosti. Še
posebej za mlajše generacije, ki vstopajo v svet dela, je smartworking nekaj naravnega. To so ljudje, ki so odrasli s pametnimi telefoni in tablicami, zato uporaba več naprav za njih ni nič novega.
Glede na rezultate naše raziskave je v Evropi najmanj ljudi
preizkusilo eno od oblik pametnega dela, še posebej delo v prostoru za
sodelo (6 % v primerjavi s povprečjem 30 %) in delo s trenutne lokacije
(6 % v primerjavi s povprečjem 32 %).
Kako pametno delo sprejemajo kadroviki?
Ker pametno delo omogoča, da lažje usklajujemo osebne in službene
obveznosti, je razumljivo, zakaj je priljubljeno pri zaposlenih. Kako pa
se na tak način dela odzivajo delodajalci? Bodo nadrejeni pripravljeni
sprejeti delo, opravljeno izven ustaljenega delovnega časa in pisarne?
Kadroviki pametno delo razumejo kot fleksibilni delovni čas (36 %
vprašanih), fleksibilnost delovnega mesta (33 %), osredotočenost na
rezultate (21 %) in uporabo svojih naprav (12 %). Menijo, da veliko
podjetij še ni pripravljenih na to spremembo. Faktorji, ki zavirajo
uvedbo pametnega dela v podjetja, so po mnenju kadrovikov korporativna
struktura organizacije (25 %), pomanjkanje izobraževanja na področju
virtualnega vodenja (21 %), pomanjkanje veščin o novih tehnologijah (17
%) in sistem ocenjevanja (16 %).
V kreativnih panogah, kot so marketing, prodaja in komunikacije, so
kadroviki bolj naklonjeni pametnemu delu, saj so te panoge najbolj
prilagojene za fleksibilen način dela.
VIR: http://bankazapodjetnike.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar