Česa ne smete početi pred prošnjo za odobritev posojila

Podjetniki, ki potrebujejo posojilo za financiranje naložbe, velikokrat ne vedo, kdaj je pravi čas za obisk banke in kaj morajo pred tem storiti, da bo njihova vloga uspešna. Verjetno se marsikateremu podjeniku porajajo naslednja vprašanja:

• Kaj bo pred odločitvijo glede posojila zagotovo zanimalo banko?
• Kako bo presojala naložbo in zakaj se ne bo odločila za financiranje?
• Kako se na srečanje in sodelovanje z banko sploh pripraviti?
• Kdaj bodo v banki od vas zahtevali dodatne informacije o poslovanja?

Nekoč so se banke pri odločanju o vlogi za odobritev posojila osredotočale izključno na številke v bilancah. Praviloma niso obiskale strank. Danes je drugače, kultura se spreminja. Ključna je interpretacija številk, zato se nadvse trudijo razumeti poslovanje podjetja.
Na trgu je že dalj časa opaziti hitro rast zadolževanja. Obrestne mere so nizke, likvidnost bank je visoka, banke pa se soočajo z obsežnim regulatornim okvirjem. Ravno zaradi tega so parametri tveganja eden izmed dejavnikov pri določanju cene kredita.
Za banke je poleg financiranja in presoje kreditne sposobnosti z vidika internega procesa pomembno tudi upravljanje z zavarovanji in upravljanje s kapitalom. Če se banka izpostavi visoko tvegani naložbi, za to rezervira več kapitala, kar pomeni, da je taka naložba tudi dražja. Bolje ko banka pozna komitenta, lažje presoja o vseh ključnih parametrih, ki so povezani z oceno poplačljivosti posamezne naložbe in določanjem cene.

 

Ko se banka odloča o tem, ali in pod kakšnimi pogoji nekemu podjetju odobriti posojilo, se opre na njegovo bonitetno oceno. Ta ji pove, kolikšna je ocena verjetnosti, da bo utrpela izgubo oziroma kakšna je verjetnost (ne)plačila. Z uvedbo novih standardov se poleg bonitete komitenta upošteva več parametrov za oceno verjetnosti neplačila, vezanih tudi na makroekonomske scenarije in življenjsko dobo posamezne naložbe.
Seveda boniteta in ocena verjetnosti neplačila nista edini spremenljivki, na podlagi katerih banka sprejme odločitev. Banke imajo strategije, naložbene politike, določene apetite po tveganjih in limite, za koliko se v nekem obdobju na primer smejo izpostaviti do določene dejavnosti.

Pri najemu posojila je ključnega pomena, kako se pripraviti na sodelovanje z banko.

 

Podjetje bo moralo med drugim:

• predstaviti poslovno okolje in tržni položaj,
• razkriti finančne izkaze,
• razkriti načrte in vpliv prihodnjega poslovanja na zadolženost,
• predstaviti ključne prednosti in slabosti (če podjetje ne razkrije tudi slednjih, banka ne verjame, da se zaveda tveganj v poslu),
• predstaviti ukrepe za obvladovanje tveganj.

Podjetnik mora dosledno in kakovostno izpolnjevati bančne vprašalnike, saj bo z banko gradil zaupanje in partnerstvo. Zelo pomembno je tudi, da verjame v projekt in je sposoben v to prepričati sogovornika na banki.
 

 

Ob tem mora vedeti še:

• koliko kapitala ima podjetje in koliko ga je še pripravljen prispevati,
• kakšna je strategija,
• kako bo upravljal z obratnim kapitalom,
• ali ima podjetje kakšna poslovno nepotrebna sredstva, ki jih je možno prodati in na ta način povečati denarni tok,
• ali ima podjetje pred seboj investicijski cikel in kolikšna so potrebna vlaganja, da ohranja vrednost sredstev.

Pomembno je tudi pravočasno obveščanjem v primeru morebitnih težav pri poslovanju podjetja in obveščanju o nezmožnosti plačila v roku, dogovorjenem v pogodbi.Vse to kaže na resnost podjetja, banke pa želijo sodelovati le z resnimi podjetji.

Vir: www.bankazapodjetnike.si