Prenos lanskega dopusta je pogosta težava delodajalcev. Delavci namreč pogosto prenesejo precej lanskega dopusta v naslednje leto, kar posledično, skupaj z novim dopustom, pomeni dolgotrajno odsotnost z delovnega mesta. Vse to seveda negativno vpliva na delovni proces, pa tudi na medsebojne odnose v podjetju.
Prenos lanskega dopusta se lahko omeji
Prenos lanskega dopusta je omejen že po samem Zakonu o delovnih razmerjih. Že sam ZDR-1 določa v 162. členu, da je delavec dolžan do konca koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta. Delavec tako že po samem zakonu ne sme prenesti celotnega dopusta v naslednje koledarsko leto. Preostanek letnega dopusta lahko, tako določa ZDR-1, v dogovoru z delodajalcem, izrabi do 30. junija naslednjega leta. Potreben je torej dogovor z delodajalcem, da se dopust prenese v naslednje leto. Zakon tudi izrecno nalaga delodajalcu, da je delavcu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Namen letnega dopusta je tako nedvomno v njegovi izrabi, kolikor se le da, v tekočem koledarskem letu, torej v letu, za katero je bil delavcu odmerjen. Izjema so seveda daljše odsotnosti delavca.
Prenos lanskega dopusta se lahko še dodatno omeji s pravilnikom
Prenos lanskega dopusta lahko delodajalec še dodatno omeji, in sicer to lahko stori z internim pravilnikom ali pa v sami pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec tako lahko sprejme interni akt, ki določi, koliko dni letnega dopusta lahko delavci prenašajo v naslednje koledarsko leto. Običajno je to Pravilnik o letnem dopustu. Delodajalec tako lahko npr. določi, da se sme v naslednje koledarsko leto prenesti manj dopusta, kot ga sicer dovoljuje prenesti ZDR-1. Seveda lahko delodajalec v tem pravilniku uredi tudi druga vprašanja glede letnih dopustov. Upošteva lahko naravo dela in poslovne procese ter s pravilnikom uredi tudi obdobja, ko morajo delavci koristiti več letnega dopusta ter obdobja, ko delavci letnega dopusta ne morejo koristiti. ZDR-1 namreč v 163. členu določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
Prenos lanskega dopusta je omejen že po samem Zakonu o delovnih razmerjih. Že sam ZDR-1 določa v 162. členu, da je delavec dolžan do konca koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta. Delavec tako že po samem zakonu ne sme prenesti celotnega dopusta v naslednje koledarsko leto. Preostanek letnega dopusta lahko, tako določa ZDR-1, v dogovoru z delodajalcem, izrabi do 30. junija naslednjega leta. Potreben je torej dogovor z delodajalcem, da se dopust prenese v naslednje leto. Zakon tudi izrecno nalaga delodajalcu, da je delavcu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Namen letnega dopusta je tako nedvomno v njegovi izrabi, kolikor se le da, v tekočem koledarskem letu, torej v letu, za katero je bil delavcu odmerjen. Izjema so seveda daljše odsotnosti delavca.
Prenos lanskega dopusta se lahko še dodatno omeji s pravilnikom
Prenos lanskega dopusta lahko delodajalec še dodatno omeji, in sicer to lahko stori z internim pravilnikom ali pa v sami pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec tako lahko sprejme interni akt, ki določi, koliko dni letnega dopusta lahko delavci prenašajo v naslednje koledarsko leto. Običajno je to Pravilnik o letnem dopustu. Delodajalec tako lahko npr. določi, da se sme v naslednje koledarsko leto prenesti manj dopusta, kot ga sicer dovoljuje prenesti ZDR-1. Seveda lahko delodajalec v tem pravilniku uredi tudi druga vprašanja glede letnih dopustov. Upošteva lahko naravo dela in poslovne procese ter s pravilnikom uredi tudi obdobja, ko morajo delavci koristiti več letnega dopusta ter obdobja, ko delavci letnega dopusta ne morejo koristiti. ZDR-1 namreč v 163. členu določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
Vir: www.data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar