Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jih predvideva Zakon o delovnih razmerjih (drugi načini prenehanja so našteti v 77. členu ZDR-1). Pogodba o zaposlitvi tako preneha na podlagi soglasja volj med delodajalcem in delavcem. Na ta način lahko preneha tako pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas kot tudi pogodba o zaposlitvi o zaposlitvi za določen čas (to je pred potekom obdobja, za katero je bila sklenjena). Pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja niti delavcu niti delodajalcu ni treba upoštevati odpovednega roka. Ta je namreč lahko določen z zakonom ali s pogodbo o zaposlitvi.
Predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi lahko poda bodisi delavec bodisi delodajalec. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem sklenitve sporazuma med delavcem in delodajalcem.
Zakon o delovnih razmerjih določa za sporazum o prenehanju dve formalni zahtevi:
Vsebina pisnega sporazuma je prepuščena pogodbenima strankama. Pogodbeni stranki morata jasno in nedvoumno izraziti svojo voljo za sporazumno prenehanje. S sporazumom se lahko uredijo tudi druge pravice in obveznosti pogodbenih strank (npr. sporazum o prenehanju konkurenčne klavzule,…).
Takšen način prenehanja delovnega razmerja je vsekakor prednost za delodajalca. Delodajalcu namreč ni potrebno dokazovati in utemeljevati odpovednega razloga ter voditi postopka odpovedi. Ni potrebno upoštevati odpovednega roka. Delavec ni upravičen do odpravnine, razen odpravnine ob upokojitvi. Delodajalec se s takšnim načinom prenehanja izogne tudi raznim povračilnim ukrepom (tožba na ugotovitev nezakonitosti odpovedi, prijava delovni inšpekciji itd.). Nenazadnje pa takšen način prenehanja lahko pomeni prednost tudi za delavca, ki zaradi določenih osebnih razlogov (ponudba nove službe, odhod v tujino, odločitev, da bo samostojno opravljal poklic,…) želi čim prej prekiniti delovno razmerje.
Zakon o delovnih razmerjih določa za sporazum o prenehanju dve formalni zahtevi:
- sporazum mora biti v pisni obliki, sicer je ta neveljaven. Iz sodne prakse celo izhaja, da za veljavnost sporazuma ni odločilno, ali je sklenjen v eni (skupni) listini. Praksa in teorija priznavata veljavnost sporazuma tudi za primer, ko stranki podata izjavo vsaka na svoji listini, pri tem pa je pomembno, da sta izjavi po vsebini skladni in pisni.
- sporazum mora obvezno vsebovati določilo (opozorilo) o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Namreč delavec ni upravičen do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. To določa Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Opustitev tega obvestila nima vpliva na samo veljavnost sporazuma. Vseeno pa (lahko) delodajalca doleti sankcija, če delavca ni obvestil o pravicah z naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. V tem primeru je delodajalec kaznovan z globo od 750,00 EUR do 2.000,00 EUR.
Vsebina pisnega sporazuma je prepuščena pogodbenima strankama. Pogodbeni stranki morata jasno in nedvoumno izraziti svojo voljo za sporazumno prenehanje. S sporazumom se lahko uredijo tudi druge pravice in obveznosti pogodbenih strank (npr. sporazum o prenehanju konkurenčne klavzule,…).
Takšen način prenehanja delovnega razmerja je vsekakor prednost za delodajalca. Delodajalcu namreč ni potrebno dokazovati in utemeljevati odpovednega razloga ter voditi postopka odpovedi. Ni potrebno upoštevati odpovednega roka. Delavec ni upravičen do odpravnine, razen odpravnine ob upokojitvi. Delodajalec se s takšnim načinom prenehanja izogne tudi raznim povračilnim ukrepom (tožba na ugotovitev nezakonitosti odpovedi, prijava delovni inšpekciji itd.). Nenazadnje pa takšen način prenehanja lahko pomeni prednost tudi za delavca, ki zaradi določenih osebnih razlogov (ponudba nove službe, odhod v tujino, odločitev, da bo samostojno opravljal poklic,…) želi čim prej prekiniti delovno razmerje.
Vir: www.data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar