Odpravnine delavcem so pogosto razlog spora ob prenehanju delovnega razmerja. Razlog za spore je v največji meri v slabem poznavanju zakonodaje na strani delavcev, pa tudi na strani delodajalcev. Tako so pričakovanja delavcev glede odpravnin pogosto v neskladju z njihovimi dejanskimi pravicami.
Odpravnine delavcem se izplačujejo ob različnih načinih prenehanja delovnega razmerja. Tako poznamo odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Odpravnina pripada delavcu tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, razen za določene izjeme, kot je npr. iztek pogodbe o zaposlitvi zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca ali za opravljanje javnih del. Do odpravnine so upravičeni tudi delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave. Odpravnina pripada tudi delavcu, ki svojemu delodajalcu poda veljavno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pozabiti pa seveda ne smemo tudi na odpravnino ob upokojitvi.
Vse naštete vrste odpravnin so opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Pogosto vprašanje in tudi kamen spotike med delavci in delodajalci, je vprašanje, kdaj morajo biti odpravnine delavcem izplačane. ZDR-1 v šestem odstavku 108. člena določa, da mora biti odpravnina izplačana delavcu ob prenehanju delovnega razmerja, če ni s kolektivno pogodbo določeno drugače. Navedeno določilo glede odpravnine delavcem se nanaša na odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Glede izplačila odpravnine delavcem ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa ZDR-1 ne vsebuje posebne določbe. Enako velja tudi za izplačilo odpravnine ob izredni odpovedi delavca in izplačilo odpravnine ob upokojitvi. Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da gre pri odpravnini za terjatev delavca do delodajalca, ki je vezana na delovno razmerje. Zato je odpravnino potrebno izplačati ob prenehanju delovnega razmerja. Zamuda delodajalca tako nastopi že prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
Vse naštete vrste odpravnin so opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Pogosto vprašanje in tudi kamen spotike med delavci in delodajalci, je vprašanje, kdaj morajo biti odpravnine delavcem izplačane. ZDR-1 v šestem odstavku 108. člena določa, da mora biti odpravnina izplačana delavcu ob prenehanju delovnega razmerja, če ni s kolektivno pogodbo določeno drugače. Navedeno določilo glede odpravnine delavcem se nanaša na odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Glede izplačila odpravnine delavcem ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa ZDR-1 ne vsebuje posebne določbe. Enako velja tudi za izplačilo odpravnine ob izredni odpovedi delavca in izplačilo odpravnine ob upokojitvi. Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da gre pri odpravnini za terjatev delavca do delodajalca, ki je vezana na delovno razmerje. Zato je odpravnino potrebno izplačati ob prenehanju delovnega razmerja. Zamuda delodajalca tako nastopi že prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
Vir: www.data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar