Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki so se pričele uporabljati s 1. 1. 2019, so med drugim v slovenski pravni red prinesle enotno evropsko DDV obravnavo kuponov. Kuponi so po novem razdeljeni na enonamenske in večnamenske kupone.
Darilni boni (kuponi)
Darilni (vrednostni) boni (ali kuponi) se v današnjem času pogosto uporabljajo za različne namene:
Lahko so namenjeni nakupu točno določenega blaga ali storitve (namenski kuponi), lahko pa vsebujejo samo vrednost in lahko z njimi kupimo blago ali storitve po izbiri (večnamenski kuponi). Od tega je odvisen tudi način obdavčitve z DDV.
Za enonamenske kupone v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) velja, da je promet obdavčen z DDV ob prenosu takšnega kupona. Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev v zameno za enonamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo, se ne šteje za ločeno transakcijo.
Davčno potrjevanje računov za bone (kupone)
Glede davčnega potrjevanja računov za prodajo bonov je FURS v svojem dokumentu z naslovom Davčno potrjevanje računov – Pogosta vprašanja podal odgovor na vprašanje o tem, kakšne spremembe se pojavijo od 1. 1. 2019, ko se je začel uporabljati novi 18.a člen ZDDV-1, glede davčnega potrjevanja računov v primeru prodaje enonamenskih kuponov. V primeru prenosa enonamenskega kupona se znesek plačila ne šteje za preplačilo, temveč se šteje za opravljeno dobavo blaga/storitev, na katero se kupon nanaša. Račun je treba izdati ob vsakokratnem prenosu enonamenskega kupona. DDV je treba obračunati ob prenosu enonamenskega kupona (šteje se, da je opravljena dobava). Račun za prenos enonamenskega kupona je treba davčno potrditi v skladu z ZDavPR, če je plačan z gotovino. Ob dejanski izročitvi blaga oz. opravljeni storitvi (opravljeni v zameno za kupon) se šteje, da ni opravljena dobava, zato ni obveznosti izdaje računa po DDV zakonodaji in zato izdani dokument ni predmet davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.
Računovodski vidik
Če podjetje proda darilni bon, se takšna prodaja knjiži na prejete avanse (konto 230) in se zapre, ko je bon unovčen. Ker imajo običajno boni rok za unovčitev in se dogaja, da vsi boni nikoli niso unovčeni, se takšni neunovčeni boni prenesejo na prevrednotovalne poslovne prihodke (konto 769). Če gre za prodajo enonamenskih bonov, se knjiži tudi obveznost za obračunan DDV (195/260).
Če pa podjetje izda kupcu darilni bon ob nakupu določenega blaga ali storitve (kot nekakšna nagrada za nakup), se takšen bon knjiži kot izdan dobropis in zmanjšuje transakcijsko ceno prodanega blaga oziroma storitve (prihodke od prodaje).
Darilni (vrednostni) boni (ali kuponi) se v današnjem času pogosto uporabljajo za različne namene:
- za obdaritev, pri čemer prejemnik lahko plača blago ali storitev s prejetim kuponom (kot nadomestno plačilno sredstvo),
- kot oblika popusta, ki se lahko unovči ob naslednjem nakupu, ipd.
Lahko so namenjeni nakupu točno določenega blaga ali storitve (namenski kuponi), lahko pa vsebujejo samo vrednost in lahko z njimi kupimo blago ali storitve po izbiri (večnamenski kuponi). Od tega je odvisen tudi način obdavčitve z DDV.
Za enonamenske kupone v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) velja, da je promet obdavčen z DDV ob prenosu takšnega kupona. Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev v zameno za enonamenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo, se ne šteje za ločeno transakcijo.
Davčno potrjevanje računov za bone (kupone)
Glede davčnega potrjevanja računov za prodajo bonov je FURS v svojem dokumentu z naslovom Davčno potrjevanje računov – Pogosta vprašanja podal odgovor na vprašanje o tem, kakšne spremembe se pojavijo od 1. 1. 2019, ko se je začel uporabljati novi 18.a člen ZDDV-1, glede davčnega potrjevanja računov v primeru prodaje enonamenskih kuponov. V primeru prenosa enonamenskega kupona se znesek plačila ne šteje za preplačilo, temveč se šteje za opravljeno dobavo blaga/storitev, na katero se kupon nanaša. Račun je treba izdati ob vsakokratnem prenosu enonamenskega kupona. DDV je treba obračunati ob prenosu enonamenskega kupona (šteje se, da je opravljena dobava). Račun za prenos enonamenskega kupona je treba davčno potrditi v skladu z ZDavPR, če je plačan z gotovino. Ob dejanski izročitvi blaga oz. opravljeni storitvi (opravljeni v zameno za kupon) se šteje, da ni opravljena dobava, zato ni obveznosti izdaje računa po DDV zakonodaji in zato izdani dokument ni predmet davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.
Računovodski vidik
Če podjetje proda darilni bon, se takšna prodaja knjiži na prejete avanse (konto 230) in se zapre, ko je bon unovčen. Ker imajo običajno boni rok za unovčitev in se dogaja, da vsi boni nikoli niso unovčeni, se takšni neunovčeni boni prenesejo na prevrednotovalne poslovne prihodke (konto 769). Če gre za prodajo enonamenskih bonov, se knjiži tudi obveznost za obračunan DDV (195/260).
Če pa podjetje izda kupcu darilni bon ob nakupu določenega blaga ali storitve (kot nekakšna nagrada za nakup), se takšen bon knjiži kot izdan dobropis in zmanjšuje transakcijsko ceno prodanega blaga oziroma storitve (prihodke od prodaje).
Vir: www.dara.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar