Dodatek za delovno dobo

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa.

Ti dodatki so:

• dodatek za nočno delo,
• dodatek za nadurno delo,
• dodatek za delo v nedeljo,
• dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Delavcu pripada dodatek za delovno dobo. Višina dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. 

 

Vrhovno sodišče je v sodbi VII Ips 168/2018 z dne 19.12.2018 odločilo, da je določba 129. člena, ki določa dodatek na delovno dobo, pomensko odprta.

Določba 129. člena ZDR-1 ne določa niti minimuma višine dodatka niti dolžine in načina upoštevanja delovne dobe pri določitvi dodatka za delovno dobo. Tako je strankam kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti prepuščeno, da samostojno uredijo višino dodatka za delovno dobo. Stranke kolektivne pogodbe torej same določijo tako dolžino in način upoštevanja delovne dobe kot tudi odmerni odstotek. Zakon razen samega priznavanja pravice do dodatka za delovno dobo, ne opredeli niti pogojev (dolžine in načina upoštevanja delovne dobe) niti višine v smislu odmernega odstotka, zato je oboje stvar kolektivnega urejanja.

Stranke kolektivne pogodbe torej same določijo delovno dobo, ki se upošteva.

Kolektivne pogodbe imajo to tematiko različno urejeno. V nekaterih kolektivnih pogodbah je določeno, da se upošteva zgolj delovna doba pri zadnjem delodajalcu (npr. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije in Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije). Druge kolektivne pogodbe pa določajo, da se upošteva skupna delovna doba v kombinaciji z delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (npr. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije, Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije, Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, Kolektivna pogodba grafične dejavnosti, Kolektivna pogodba za elektroindustrijo Slovenije, Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti, Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami).Ravno tako je višini dodatke (odstotek) različno opredeljen v različnih kolektivnih pogodbah.

 

Vendar to še ni največja težava. Z veliko večjimi dilemami se srečujejo zaposleni pri delodajalcih, za katere ne velja nobena kolektivna pogodba. Za te primere velja, da se uporablja neposredno določbe Zakona o delovnih razmerjih. Ker pa ta opredeljuje samo pravico do dodatke, ne pa tudi način obračuna dodatka, je to - od katere osnove in v kakšni višini bo dodatek obračunan v največji meri odvisno od dogovora med delavcem in delodajalcem oziroma od internih pravil posameznega podjetja.

 

Povzeto po: www.data.si