Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti mora podjetnik poznati kar nekaj predpisov. Zelo pomembno je, da pozna osnove sistema DDV, pa tudi, da ve, katere transakcije so v Sloveniji sploh obdavčljive z DDV. 

Katere transakcije so obdavčljive z DDV v Sloveniji?

Ko ugotavljamo, ali je transakcija, ki smo jo opravili, obdavčena z DDV v Sloveniji, se moramo sprva vprašati, ali je bila opravljena katera od naslednjih transakcij v Sloveniji:

• dobava blag,
• pridobitev blaga znotraj Evropske Unije,
• oravljanje storite,
• uvoz blaga.

Če je odgovor da, potem moramo vedeti, ali je transakcija obdavčena, kje je obdavčena in kako, kar predstavljamo v nadaljevanju. V kolikor vaša transakcija ne spada v nobeno od zgoraj navedenih, potem dobava načeloma ni predmet DDV v Sloveniji. 

 
1. Dobava blaga

Z DDV je obdavčena dobava blaga, ki jo davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik in ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu (npr. finančni lizing ipd.).

Z DDV pa ni obdavčeno brezplačno dajanje poslovnih vzorcev pod določenimi pogoji ter dajanje daril manjših vrednosti, pri čemer je vrednost darila manj kot 20 evrov.

Primer dobave blaga je prodaja kakršnegakoli blaga slovenskemu podjetju (registriranemu za DDV ali ne) ali fizični osebi, iz Slovenije ali tujine (EU in tretje države) na slovenskem ozemlju. V tem primeru obračunamo slovenski DDV, po trenutno veljavni stopnji 22% ali 9,5%. 

 
2. Pridobitev blaga znotraj Evropske Unije

Pridobitev blaga znotraj Evropske Unije (v nadaljevanju EU) pomeni pridobitev pravice do razpolaganja z blagom (ni pomembna pridobitev lastninske pravice) kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki ga pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec, pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju.

Da je neka dobava blaga predmet obdavčitve v Sloveniji kot pridobitev blaga znotraj EU, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• prodajalec je davčni zavezanec, identificiran za DDV v drugi državi članici,
• promet je opravljen za plačilo ali se šteje, da je opravljen za plačilo,
• blago je pridobljeno na ozemlju Slovenije,
• pridobitelj je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.

Primer je nakup blaga od avstrijskega podjetja, ki je registriran za DDV v Avstriji. Blago bo slovensko podjetje (registrirano za DDV v Sloveniji) odpeljalo v Slovenijo ali pa ga bo v Slovenijo prejelo preko pošte, zato je blago na podlagi dokazila (tovorna listina, potrdilo pošte ali primerljiva izjava) predmet DDV v Sloveniji. Slednje pomeni, da mora slovenski davčni zavezanec v Sloveniji narediti samoobdavčitev. V tem primeru davčni zavezanec v Sloveniji plača DDV po slovenski davčni stopnji, hkrati pa si lahko ta DDV tudi odbija v istem obračunu, kar pomeni, da je učinek načeloma ničen, v kolikor ima podjetje pravico do popolnega odbitka DDV. 

 
3. Opravljanje storitev

Predmet DDV so storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo.

Opravljanje storitev pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga in lahko med drugim vključuje odstop premoženjskih pravic, obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ipd.

Kot primer lahko navedemo opravljanje storitve svetovanja s strani slovenskega podjetja (registriran za DDV) drugemu slovenskemu podjetju, ali pa fizični osebi, iz Slovenije ali tujine (EU in tretje države). V tem primeru slovensko podjetje obračuna DDV po splošni stopnji 22%. V kolikor je naročnik storitve tuji davčni zavezanec, registriran za DDV v drugi državi članici EU ali tretji državi, načeloma storitev ni predmet DDV v Sloveniji.

 
4. Uvoz blaga

Uvoz blaga pomeni vsak vnos blaga v EU, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga EU ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj EU ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi.

Primer uvoza blaga je, ko slovensko podjetje (registrirano za DDV v Sloveniji) iz Kitajske ali druge države izven EU uvozi določeno blago. Blago pride v carinsko skladišče (Luka Koper ipd.), kjer mora kupec (slovensko podjetje) na podlagi carinske deklaracije plačati DDV v kolikor je blago v Sloveniji obdavčljivo.

Od katere davčne osnove obračunam DDV ?

Osnova za obračun DDV je plačilo dobavitelju za opravljeno dobavo blaga ali storitev, prejeto od kupca, naročnika ali tretje osebe. Davčno osnovo povečujejo trošarine, drugi davki, takse in druge dajatve ter postranski stroški (provizije, stroški pakiranja, prevoza idr., ki jih dobavitelj zaračuna), razen DDV. Iz davčne osnove so izključeni določeni popusti in rabati ter zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika.

Pri pridobitvi blaga znotraj EU se davčna osnova določi na podlagi istih elementov kot se uporabljajo pri določitvi davčne osnove za dobave enakega blaga na ozemlju Slovenije.

Davčna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, določena v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi EU.

Pri dobavah blaga ali storitev, ki se opravijo med povezanimi osebami, je v primerih, ko se vrednosti opravljenih dobav razlikujejo od tržne vrednosti, prejemniki dobav pa nimajo pravice do odbitka celotnega DDV, davčna osnova enaka tržni vrednosti.

 

Vir: www.mladipodjetnik.si