Vlada je na svoji 138. redni seji, ki je potekala 8. junija, odgovorila na poslansko vprašanje Andreja Širclja v zvezi z napovedjo sprememb pavšalne obdavčitve. Poslanca je zanimalo, kakšne zlorabe pavšalnega načina obdavčitve so bile ugotovljene, katere vsebinske spremembe tega načina obdavčitve bodo predlagane in kdaj se predvideva, da bo spremembe pavšalnega načina obdavčitve obravnavala vlada.
Vlada pojasnjuje, da je bil sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, povsem prenovljen z novelo zakona o dohodnini v letu 2012 in se je prvič uporabil za davčno leto 2013. Istočasno je bil sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na novo uveden za pravne osebe, in sicer z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Cilj je bil doseči dodatno administrativno razbremenitev malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti ter povečanje njihove pravne varnosti v povezavi z večjo gotovostjo glede ugotavljanja davčne osnove. Način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov naj bi bil dostopen širšemu krogu davčnih zavezancev, odstotek normiranih odhodkov pa določen občutno višje, zaradi česar naj bi bil sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov poslovno bolj sprejemljiv.
Analiza sistema normiranih odhodkov v okviru davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine in zaznave nadzornih organov kažejo, da nameni in cilji nadgradnje sistema normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in uvedba sistema normiranih odhodkov za pravne osebe, niso povsem doseženi ter da se sistem v veliki meri tudi zlorablja. Pokazalo se je, da:
- je za zavezanca za odločitev za vstop v sistem normiranih odhodkov ključen njegov celokupen položaj in ne samo nižji stroški administriranja oziroma nižja davčna obveznost;
- je sistem nesorazmerno ugodnejši predvsem za zavezance, ki opravljajo določene storitvene dejavnosti (nizki dejanski odhodki in manj zahtevno ter potrebno vodenje poslovnih knjig);
- je sistem za zavezance za dohodnino z majhnim obsegom poslovanja, ki jim predstavlja opravljanje dejavnosti edini vir dohodka, relativno manj ugoden kot za zavezance z višjimi dohodki iz dejavnosti oziroma še z drugimi dohodki, ki se štejejo v sintetično obdavčitev;
- sistem predstavlja eno izmed pomembnih spodbud za obsežen pojav nezakonitih praks na trgu dela (pravno formalno opravljanje dela preko samostojnega statusa, čeprav so prisotni vsi elementi delovnega razmerja);
- sistem spodbuja prikrivanje prihodkov, verižno ustanavljanje podjetij preko različnih statusnih oblik oziroma drobitev opravljanja gospodarske dejavnosti preko več podjetij v lasti povezanih oseb in tudi namensko ustanavljanje podjetja za dosego davčno ugodne obravnave višjih prihodkov, in sicer vse s ciljem izpolnjevanja pogojev za vstop oziroma obstanek v sistemu normiranih odhodkov oziroma dosego ugodnejše davčne obravnave.
Na tej podlagi so načrtovane spremembe sistema normiranih odhodkov, ki bodo šle v smeri večje učinkovitosti sistema z vidika administrativne poenostavitve za vse male poslovne subjekte ob vzpostavitvi čim bolj enakih pogojev za vstop v sistem ne glede na razlike med posameznimi zavezanci (osebni položaj, dohodkovni položaj) in večje pravičnosti obdavčitve oziroma zajezitve zlorab. Spremembe sistema še niso pripravljene oziroma usklajene v tej meri, da bi bile lahko v tem trenutku natančno predstavljene. Predlagane bodo spremembe tistih elementov sistema, s katerimi se bo naslovilo zgoraj navedene cilje oziroma zgoraj navedene zaznane pomanjkljivosti veljavnega sistema. Vir: MF
Ni komentarjev:
Objavite komentar