S 3. junijem je začel veljati zakon o vajeništvu,
ki naj bi po načrtu vlade, ki ga je pripravila, bolje povezal
izobraževanje in gospodarstvo. Zakon se bo začel uporabljati čez pol
leta, čeprav naj bi vajeništvo poskusno začeli uvajati že v šolskem letu
2017/2018. V prvih treh letih na ministrstvu za izobraževanje
pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.
Za
prvo leto na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport načrtujejo
vključitev vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja:
oblikovalec kovin-orodjar (Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad
in Šolski center Škofja Loka), kamnosek (Srednja gradbena, geodetska in
okoljevarstvena šola Ljubljana), mizar (Šolski center Novo mesto in
Šolski center Slovenj Gradec) in gastronom hotelir (Srednja šola Izola
in Srednja šoli za gostinstvo in turizem Radenci).
Pri vajeništvu dijakov bo moralo najmanj 40 odstotkov programa obsegati šolanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu.
Pri tem bodo imeli dijaki status vajenca, ki pa ne bo rezerviran samo za njih. Vajenec bo lahko tudi nekdo, ki se izredno izobražuje, je brezposeln ali pa je zaposlen in se izobražuje z namenom, da pridobi srednjo poklicno izobrazbo.
Pogodbo z vajencem bodo lahko sklenili delodajalci, ki bodo vpisani v razvid vajeniških učnih mest in katerih dejavnost obsega poklic, za katerega se izobražuje vajenec. Pogodbo bodo lahko sklenili delodajalci, ki v zadnjem letu niso kršili delovno pravnih predpisov, so izplačevali plače in prispevke ter zoper njih nista bila uvedena postopek za prenehanje ali prisilna poravnava.
Vajence bo moral pri usposabljanju spremljati mentor, ki bo moral izpolnjevati določene pogoje.
Za izvajanje programa vajeništva bodo zadolžene poklicne zbornice, ki imajo podeljeno javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, za kar bodo prejele tudi določena državna sredstva.
Vajenec bo moral pred začetkom usposabljanja skleniti pogodbo tako s šolo, kjer se bo šolal, kot delodajalcem in jo registrirati pri pristojni zbornici. Pri usposabljanju se bo moral držati določenih pravil (prav tako delodajalec), za svoje delo pa bo upravičen do nagrade, ki ne sme biti nižja od 250 evrov za prvi oziroma 400 evrov za tretji letnik izobraževanja. Nagrada ne bo vplivala na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot jih določata zakona, ki urejata socialno varstvene prejemke in pravice iz javnih sredstev.
V primeru, ko bo vajeništvo opravljala brezposelna oseba, bo zavod za zaposlovanje z dnem sklenitve pogodbe takšno osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
DZ je sicer o zakonu glasoval dvakrat, saj je državni svet nanj izglasoval veto. Proti zakonu so glasovali v SDS, NSi in ZL, za pa v koaliciji in poslanski skupini nepovezanih poslancev.
VIR: https://findinfo.si
Pri vajeništvu dijakov bo moralo najmanj 40 odstotkov programa obsegati šolanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu.
Pri tem bodo imeli dijaki status vajenca, ki pa ne bo rezerviran samo za njih. Vajenec bo lahko tudi nekdo, ki se izredno izobražuje, je brezposeln ali pa je zaposlen in se izobražuje z namenom, da pridobi srednjo poklicno izobrazbo.
Pogodbo z vajencem bodo lahko sklenili delodajalci, ki bodo vpisani v razvid vajeniških učnih mest in katerih dejavnost obsega poklic, za katerega se izobražuje vajenec. Pogodbo bodo lahko sklenili delodajalci, ki v zadnjem letu niso kršili delovno pravnih predpisov, so izplačevali plače in prispevke ter zoper njih nista bila uvedena postopek za prenehanje ali prisilna poravnava.
Vajence bo moral pri usposabljanju spremljati mentor, ki bo moral izpolnjevati določene pogoje.
Za izvajanje programa vajeništva bodo zadolžene poklicne zbornice, ki imajo podeljeno javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, za kar bodo prejele tudi določena državna sredstva.
Vajenec bo moral pred začetkom usposabljanja skleniti pogodbo tako s šolo, kjer se bo šolal, kot delodajalcem in jo registrirati pri pristojni zbornici. Pri usposabljanju se bo moral držati določenih pravil (prav tako delodajalec), za svoje delo pa bo upravičen do nagrade, ki ne sme biti nižja od 250 evrov za prvi oziroma 400 evrov za tretji letnik izobraževanja. Nagrada ne bo vplivala na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot jih določata zakona, ki urejata socialno varstvene prejemke in pravice iz javnih sredstev.
V primeru, ko bo vajeništvo opravljala brezposelna oseba, bo zavod za zaposlovanje z dnem sklenitve pogodbe takšno osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
DZ je sicer o zakonu glasoval dvakrat, saj je državni svet nanj izglasoval veto. Proti zakonu so glasovali v SDS, NSi in ZL, za pa v koaliciji in poslanski skupini nepovezanih poslancev.
VIR: https://findinfo.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar