Bonitetna ocena podjetja je običajno pripravljena na podlagi finančnih poročil minulega leta. V Sloveniji se lahko podjetniki pri svojem poslovanju zanašajo na bonitetno oceno SBon, ki jo pripravlja Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Kaj pomeni bonitetna ocena SBon?
Bonitetna ocena Sbon sledi bonitetnemu modelu, ki poslovne subjekte razvršča glede na kreditno tveganje v 10 bonitetnih razredov.
Najboljša ocena je SB1, najslabša pa SB10d. Slednja je pripisana poslovnim subjektom, kot pojasnjujejo na Ajpesu, pri katerih je dejansko prišlo do nastopa dogodka neplačila ne glede na bonitetno oceno, ki mu je bila pred tem pripisana. Verjetnost neplačila je pri bonitetni oceni SB1 najmanjša, do SB10 pa nato eksponentno narašča.
Za poslovni dogodek neplačila se štejejo stečaji, prisilne poravnave in likvidacije ter osebni stečaji podjetnika v enem letu po zadnjih računovodskih izkazih, ki so bili osnova za pripravo te bonitetne ocene.
Bonitetna ocena Sbon sledi bonitetnemu modelu, ki poslovne subjekte razvršča glede na kreditno tveganje v 10 bonitetnih razredov.
Najboljša ocena je SB1, najslabša pa SB10d. Slednja je pripisana poslovnim subjektom, kot pojasnjujejo na Ajpesu, pri katerih je dejansko prišlo do nastopa dogodka neplačila ne glede na bonitetno oceno, ki mu je bila pred tem pripisana. Verjetnost neplačila je pri bonitetni oceni SB1 najmanjša, do SB10 pa nato eksponentno narašča.
Za poslovni dogodek neplačila se štejejo stečaji, prisilne poravnave in likvidacije ter osebni stečaji podjetnika v enem letu po zadnjih računovodskih izkazih, ki so bili osnova za pripravo te bonitetne ocene.
Kako si sledijo bonitetne ocene?
Bonitetna ocena SB2 je tako logično slabša od SB1, a je verjetnost neplačila še vedno zelo nizka, pri SB3 pa je podjetje že bolj občutljivo na spremembe v poslovnem okolju.
Sledita SB4 In SB5, kar je ocena, kjer lahko zaostritev razmer v poslovnem okolju poslovni subjekt že pripelje v položaj, da ne bo več sposoben poravnavati svojih obveznosti.
Bonitetna ocena SB6 pa že pomeni, da je približno 60 odstotkom preostalih slovenskih poslovnih subjektov pripisana boljša ocena. Subjekt je sposoben poravnavati svoje obveznosti, a lahko poslabšanje razmer pripelje do plačilne nesposobnosti.
Zmožnost poravnavanja obveznosti družbe z oceno SB7 je povprečna, a ima približno 75 odstotkov slovenskih podjetij boljšo bonitetno oceno.Pri SB8 pa je zmožnost poravnavanja obveznosti že nizka in zato v veliki meri odvisna od razmer v poslovnem okolju. Bonitetna ocena SB9 že pomeni zelo nizko zmožnost poravnavanja obveznosti. Pri SB10 pa je zmožnost poravnavanja obveznosti najnižja in pri teh družbah je verjetnost, da bo prišlo do neplačila najvišja. Takrat sledi najslabša bonitetna ocena SB10d, ki praktično pomeni nezmožnost poplačila obveznosti. Bonitetno oceno SB10d lahko dobite ne glede na to, kakšna je bila vaša ocena pred tem!
VIR: data.si
