Redno delo prek s. p. ni zakonito

Pogosto se zgodi, da osebe, ki so se odločile za ustanovitev s. p., vseskozi delajo le za enega naročnika, s katerim so v značilnem odvisnem razmerju, kakor da bi bile pri njem v službi. Na tovrstno prikrito delovno razmerje med delodajalci in osebami, ki imajo registrirano dejavnost, večkrat opozarja tudi Finančna uprava RS (FURS). Redno delo prek s. p. namreč ni zakonito.

Redno delo prek s. p. je sicer problematika, ki jo nadzira Inšpektorat za delo, FURS pa se s tovrstnim razmerjem ukvarja zaradi davčnih predpisov. Obdavčitev fizične osebe, ki opravlja samostojno je namreč drugačna od obdavčitve posameznika, ki ima dohodek iz zaposlitve, torej iz odvisnega razmerja.

Dogodki iz dejavnosti in dohodki iz zaposlitve

Pravila davčne obravnave dohodkov izhajajo iz Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Ta ločuje dva bistvena načina obdavčitve dohodkov, ki se razlikujeta tudi z vidika obveznosti glede socialnega zavarovanja.

Zakon ločuje med dohodkih, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega podjetja, torej kot samostojni podjetnik (dohodki iz dejavnosti), in dohodki iz odvisnega razmerja (dohodki iz zaposlitve).

Posamezniki, ki registrirajo svojo dejavnost kot s. p., se tudi zavarujejo kot samozaposlene osebe. Med letom sami plačujejo socialne prispevke in akontacijo dohodnine na podlagi davčnega obračuna za preteklo leto.

V primeru odvisnega delovnega razmerja, pa je delodajalec dolžan delavca prijaviti v obvezno socialno zavarovanje (11. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1). Poleg tega je dolžan za delavca obračunati, odtegniti in plačati prispevke delojemalca od bruto plače, nadomestila plače ter drugih bruto prejemkov iz delovnega razmerja. Od istih osnov je delodajalec dolžan obračunati tudi prispevke delodajalca.

“Ko fizična oseba v formalno urejenem statusu s. p. kontinuirano opravlja dela le za enega delodajalca v razmerju, ki vsebuje elemente odvisnega razmerja, se doseženi dohodki obdavčijo kot dohodki iz zaposlitve in ne kot dohodek iz dejavnosti,” so nam pojasnili na FURS.

Če torej FURS ugotovi, da se določen del dohodkov, ki bi morali biti izplačani kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa samostojnega podjetnika, se ti dohodki obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi. Delodajalec je namreč sankcioniran tudi zato, ker od izplačanih plač ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine.

Redno delo prek s. p. sporno tudi z vidika delovnopravne zakonodaje

Pri delovnem razmerju gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki je prostovoljno. Delavec se vključi v organiziran delovni proces delodajalca, delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca. Poleg tega pa delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti do delodajalca, medtem ko je samostojni podjetnik pri svojem delu neodvisen in samostojen.

Če so v razmerju med delodajalcem in delavcem omenjeni elementi delovnega razmerja prisotni, gre za delovno razmerje. Četudi morda med njima ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, ki je sicer pravilo.

“Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja kakor tudi pri presoji pravilnosti davčne obravnave dohodkov so torej bistvene dejanske okoliščine, ki kažejo, kako se pogodbeno razmerje uresničuje v praksi. In ne poimenovanje razmerja s strani pogodbenih strank ali status pogodbenih strank,” so nam povedali na FURS.

Lani FURS sankcioniral 2.825 s. p.-jev

V letu 2016 je FURS zaradi kršitev zakonodaje iz njihove pristojnosti sankcioniral 2.825 samostojnih podjetnikov posameznikov. Izrekel jim je globe v skupnem znesku 4.001.065 evrov. Ob tem so na FURS opozorili, da se podatki ne navezujejo zgolj na redno delo prek s. p., ampak gre za vse opravljene nadzore skupaj.

V katerih dejavnostih je redno delo prek s. p. najpogostejše, nam na FURS niso povedali. Tovrstne evidence podatkov namreč ne vodijo.

VIR: www.data.si