Z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1896/2006 (v nadaljevanju: Uredba o EPN) je bil uveden prvi »evropski« civilnopravni institut – Evropski plačilni nalog (v nadaljevanju: EPN), ki se uporablja za izterjavo nespornih denarnih zahtevkov v vseh državah članicah EU z izjemo Danske. S tem je bila upnikom dana enostavna in hitra možnost, da za svoje (nesporne) zahtevke pridobijo izvršilni naslov.
EPN se uporablja v civilnih in gospodarskih čezmejnih zadevah za izterjavo denarnih obveznosti, vendar Uredba o EPN določa tudi nekatere izjeme, kot so npr. davčne zadeve, premoženjska razmerja med zakoncema, insolventni postopki ipd. Postopek za izdajo EPN se uvede z vlogo za izdajo EPN, ki jo upnik lahko vloži kot fizična ali pravna oseba, saj zastopanje po pooblaščencu ni obvezno.
Upnik vloži vlogo za izdajo EPN na predpisanem obrazcu, na način, ki je običajen pri pristojnem sodišču. Obrazci se izpolnjujejo na spletni strani (https://e-justice.europa.eu/content_european_payment_order_forms-156-sl.do), ki upniku poleg navodil za izpolnjevanje omogoča tudi, da obrazec izpolni v slovenskem jeziku, nato pa vlogo prevede v jezik države članice EU, v kateri želi vlogo vložiti. Obrazci vsebujejo podatke o strankah in morebitnih pooblaščencih, višino zahtevka in podatke za izračun zakonskih zamudnih obrestih, če jih zahtevamo, navedbo in opis dokazov ter podlago za pristojnost sodišča. Upnik vlogo za izdajo EPN vloži pri sodišču države članice EU, ki je v konkretni zadevi pristojno, podlago za pristojnost sodišča pa mora upnik tudi navesti v vlogi za izdajo EPN. V Sloveniji so za izdajo EPN pristojna okrajna sodišča, za druge države pa nam spletni obrazci samodejno ponudijo pristojno sodišče ali več njih, izmed katerih moramo potem izbrati pravo sodišče (običajno na podlagi bivališča/sedeža dolžnika). Ob vložitvi vloge za izdajo EPN upnika bremeni strošek sodne takse.
Pristojno sodišče izda EPN na podlagi pravilno izpolnjene vloge. Glede na to, da se postopek za izdajo EPN vodi brez udeležbe strank, sodišče tudi ne preverja resničnosti navedenih oziroma priloženih dokazov, ampak zgolj preveri, ali so izpolnjene zahteve iz Uredbe o EPN in ali je zahtevek očitno neutemeljen. V kolikor vloga za izdajo EPN izpolnjuje vse zahteve iz Uredbe o EPN in se zdi, da je zahtevek utemeljen, sodišče izda EPN in ga pošlje nasprotni stranki, tj. dolžniku.
Dolžnik ima 30 dni časa za ugovor proti EPN, ki ga vloži pri sodišču, ki je EPN izdalo, pri čemer ni potrebno navesti ugovornega razloga, ampak zgolj, da dolžnik ugovarja. Sodišče po prejemu ugovora o tem obvesti upnika, postopek pa se ali nadaljuje v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem države, ki je EPN izdala, ali ustavi. Posledica ugovora je odvisna od navedbe v vlogi za izdajo EPN – upnik namreč izjavi, ali želi, da se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje v pravdnem postopku, ali ne. Sodna taksa, odmerjena za nadaljevani pravdni postopek, predstavlja zgolj razliko med že plačano sodno takso ob vložitvi vloge za izdajo EPN in sodno takso, ki se odmeri za vodenje pravdnega postopka.
Upnik vloži vlogo za izdajo EPN na predpisanem obrazcu, na način, ki je običajen pri pristojnem sodišču. Obrazci se izpolnjujejo na spletni strani (https://e-justice.europa.eu/content_european_payment_order_forms-156-sl.do), ki upniku poleg navodil za izpolnjevanje omogoča tudi, da obrazec izpolni v slovenskem jeziku, nato pa vlogo prevede v jezik države članice EU, v kateri želi vlogo vložiti. Obrazci vsebujejo podatke o strankah in morebitnih pooblaščencih, višino zahtevka in podatke za izračun zakonskih zamudnih obrestih, če jih zahtevamo, navedbo in opis dokazov ter podlago za pristojnost sodišča. Upnik vlogo za izdajo EPN vloži pri sodišču države članice EU, ki je v konkretni zadevi pristojno, podlago za pristojnost sodišča pa mora upnik tudi navesti v vlogi za izdajo EPN. V Sloveniji so za izdajo EPN pristojna okrajna sodišča, za druge države pa nam spletni obrazci samodejno ponudijo pristojno sodišče ali več njih, izmed katerih moramo potem izbrati pravo sodišče (običajno na podlagi bivališča/sedeža dolžnika). Ob vložitvi vloge za izdajo EPN upnika bremeni strošek sodne takse.
Pristojno sodišče izda EPN na podlagi pravilno izpolnjene vloge. Glede na to, da se postopek za izdajo EPN vodi brez udeležbe strank, sodišče tudi ne preverja resničnosti navedenih oziroma priloženih dokazov, ampak zgolj preveri, ali so izpolnjene zahteve iz Uredbe o EPN in ali je zahtevek očitno neutemeljen. V kolikor vloga za izdajo EPN izpolnjuje vse zahteve iz Uredbe o EPN in se zdi, da je zahtevek utemeljen, sodišče izda EPN in ga pošlje nasprotni stranki, tj. dolžniku.
Dolžnik ima 30 dni časa za ugovor proti EPN, ki ga vloži pri sodišču, ki je EPN izdalo, pri čemer ni potrebno navesti ugovornega razloga, ampak zgolj, da dolžnik ugovarja. Sodišče po prejemu ugovora o tem obvesti upnika, postopek pa se ali nadaljuje v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem države, ki je EPN izdala, ali ustavi. Posledica ugovora je odvisna od navedbe v vlogi za izdajo EPN – upnik namreč izjavi, ali želi, da se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje v pravdnem postopku, ali ne. Sodna taksa, odmerjena za nadaljevani pravdni postopek, predstavlja zgolj razliko med že plačano sodno takso ob vložitvi vloge za izdajo EPN in sodno takso, ki se odmeri za vodenje pravdnega postopka.
EPN postane pravnomočen in izvršljiv po preteku 30-dnevnega roka za ugovor, v primeru da dolžnik ugovora ne poda. S tem trenutkom upnik pridobi izvršilni naslov, ki je priznan pred katerim koli sodiščem države članice EU razen na Danskem. Kadar dolžnik tudi po pravnomočnem in izvršljivem EPN ne poravna svoje obveznosti, lahko upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in prične s sodno izterjavo svojih terjatev.
Prednost EPN pred običajnim izvršilnim postopkom je zlasti v primeru nespornih obveznosti, saj dolžnik ne bo motiviran za vložitev ugovora proti EPN, upnik pa bo zaradi tega pridobil »evropski« izvršilni naslov. Izdan EPN izvaja na dolžnika precej večji pritisk od navadnega poziva k plačilu, saj dolžnika sili k določenemu ravnanju. Dolžnik po prejemu EPN ali poda ugovor na EPN in s tem tvega sodni postopek, v katerem bi upnik izkazal obstoj svojih terjatev, ali pa ostane pasiven v svojem ravnanju in upniku omogoči pridobitev pravnomočnega in izvršljivega EPN.
VIR: http://bankazapodjetnike.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar