Prost pretok denarja je pri samostojnih podjetnikih ena izmed najbolj priljubljenih značilnosti te pravnoorganizacijske oblike.
Priljubljena je predvsem zaradi tega, ker naj bi jim omogočalo ravno
to – prost pretok denarja, in s tem več svobode. Morda res, no, vsaj
navzven je tako videti.
Pa je to res tako velika
prednost, ali pa morda ravno zaradi te »prednosti«, samostojni
podjetniki nemalokrat zabredejo v velike težave?
Večina podjetnikov ima približno isto razmišljanje.
Pa saj je vse eno in isto – denar mojega podjetja ali moj denar. Saj je
podjetje le moje in lahko z denarjem, ki ga imam, ravnam kakor hočem.
Seveda, zakonsko je to dopustno in dovoljeno. Da
greš na primer s službeno kartico na pijačo s kolegi. Ali da z osebno
kartico kupiš rezervni del, ki ga moraš vgraditi v strankin pralni
stroj. Pri samostojnih podjetnikih je prost pretok denarja. Kako pa si
pri takem razmišljanju lahko sam postaviš tisto mejo, kje je »službeno«
in kje »privat«? Ne moreš, ker enačiš eno z drugim, kar je sicer
pravnoorganizacijsko gledano čisto res, saj je samostojni podjetnik
fizična oseba z dejavnostjo.
Poglejmo konkreten primer.
Miha je serviser gospodinjskih aparatov. Stranka ga je poklicala, ker
se ji je pokvaril pralni stroj. Že po telefonu mu je razložila, kako je
stroj delal oz. nehal delati. Miha je predvideval, kaj naj bi bilo pri
stroju pokvarjeno in se je spotoma ustavil v trgovini z rezervnimi deli
ter tisti del kupil. Plačal je z gotovino, ki jo je imel v denarnici.
Stranka mu je tudi plačala z gotovino. Bilo pa je seveda precej več, kot
je plačal za tisti rezervni del. Normalno, a ne, saj je zaračunal tudi
svojo storitev. Do tukaj je vse v redu in prav. Po končanem servisiranju
se je dobil s potencialnim poslovnim partnerjem. Šla sta na poslovno
kosilo. Plačal je Miha, spet z gotovino. Na poti domov se je ustavil v
supermarketu in nakupil hrane za domov. Tam je srečal prijatelja in sta
šla na pivo. Saj se spodobi, mar ne, po napornem dnevu. Vse je plačal z gotovino, ki jo je imel v denarnici.
Nagradno vprašanje. Kako bo Miha vedel, koliko »službenega« in koliko »privat« denarja ima v denarnici?
Ja, pa saj je vse eno in isto, boste rekli. Mar je res? Če Miha
dnevno vodi evidenco pritokov in odtokov ter prihodkov in odhodkov, je
to res čisto OK. Saj si je Miha potem čisto na jasnem, kako njegovo
podjetje posluje. Ampak, ali si Miha to res vodi? V praksi je bolj malo
takih. Na veliko žalost številnih samostojnih podjetnikov ti
nimajo nobenega pregleda nad financami, ne nad osebnimi, ne nad
poslovnimi. Velikokrat se zgodi, da je Miha bolj ali manj brez
denarja. Vedno zamuja s plačili obveznosti. Država mu redno izdaja
izvršbe na poslovni račun. Seveda to prinese še kup nepotrebnih
stroškov. Miha ima občutek, da ima izgubo in je stoprocentno prepričan,
da davka pa letos ne bo potrebno plačati. Ko pa pride marec, je
neprijetno presenečen, ko ugotovi, da je imel kljub vsemu dobiček in da
mora plačati dohodnino ter akontacijo dohodnine. Pa še prispevki so se
na račun tega zvišali.
Največkrat je temu kriva
ravno nepreglednost nad tem, kaj je »službeno« in kaj »privat«.
Še vedno ločen poslovni in osebni račun, čeprav nam sedaj zakon omogoča, da imamo skupnega.
In po potrebi, če veliko poslujemo z gotovino, tudi dve ločeni denarnici.
Seveda se v praksi zgodi, da kupiš z osebnim denarjem nekaj za
podjetje. To je še posebno pogosto pri naročilih prek spleta. Ali pa
greš na pošto in kupiš znamke.
Naše priporočilo je, da si enkrat v mesecu nakažete na osebni račun znesek, ki si ga namenite kot plačo.
To je najlažje narediti, ko se plačuje prispevke. Takrat tudi pogledate,
koliko računov ste v preteklem mesecu plačal za podjetje iz osebnega
računa ali z gotovino. Znesku za plačo prištejete še ta znesek, ki si ga v
bistvu vrnete. In to naredite res samo enkrat na mesec. Tako boste tudi
najlažje sledil osebni porabi.
Kaj menite, ne bi bilo vredno poizkusiti, če to deluje tudi za vas?
Pri tistih podjetnikih, ki so se pričeli tega držati, so se kmalu
pokazali pozitivni rezultati. Večina jih je kmalu ugotovila, da je to
veliko bolj pregledno. Od svojega računovodje so zahtevali medletne
bilance in presenečenj z dobičkom, medtem, ko so bili čisto brez
denarja, ni več bilo.
VIR: https://novipodjetnik.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar