Zaposleni, ki dela na terenu, je sporočil delodajalcu, da se je poškodoval pri delu. V podjetju sumijo, da do njegove poškodbe dejansko ni prišlo pri delu. Kaj lahko v tem primeru storijo?
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 3. členu določa, da je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca. Zakon v 41. členu še določa, da mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Delodajalec mora na podlagi Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu nezgodo pri delu prijaviti na posebnem, za ta namen predpisanem obrazcu. Na podlagi 61. člena ZVZD-1 je delodajalec dolžan hraniti vso dokumentacijo, ki se nanaša na nezgode pri delu in njihove vzroke.
Iz navedenih zakonskih določb (kot tudi že iz splošnih načel varnosti in zdravja pri delu) izhaja, da bi moral delodajalec vsako poškodbo pri delu raziskati in ustrezno dokumentirati. Takojšnja in temeljita raziskava pa je pomembna tudi zaradi preprečevanja morebitnih zlorab s strani zaposlenih ter zaradi morebitnih kasnejših odškodninskih ali regresnih zahtevkov. Prvi pogoj za učinkovito raziskavo nezgod pri delu je zagotovo vnaprejšnja določitev pravil, predvsem tega, da je dolžan delavec vsako poškodbo pri delu prijaviti nemudoma po dogodku oziroma takoj, ko to lahko stori (tudi če meni, da zaradi nje ne bo odsoten z dela), in da je njegov vodja dolžan nemudoma popisati vse okoliščine primera, pridobiti izjavo poškodovanca, izjave prič itd. Nekatere zadeve se lahko naredijo tudi za nazaj, vendar je za celovito raziskavo lahko že kmalu prepozno. Če sumite, da se delavec dejansko ni poškodoval pri delu, morate to ovreči z nasprotnimi dokazi.
VIR: https://www.findinfo.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar