Posojilna pogodba

Ekonomski pomen posojilne pogodbe je v pospeševanju kroženja denarja: posojilo omogoča posojilojemalcu, da zbere sredstva, ki jih potrebuje za poslovanje ali nove investicije, za posojilodajalca pa je posojilo oblika naložbe privarčevanih sredstev. Glede na to, da je posojilodajalec izpostavljen tveganju posojilojemalčeve neizpolnitve obveznosti, t.j. vračilu posojila, je pomembno, da se k sklenitvi posojilne pogodbe pristopi premišljeno.

Posojilna pogodba je dogovor, s katerim ena stranka (t.j. posojilodajalec) prepusti določen znesek denarja ali druge nadomestne stvari v last in posest drugi stranki (t.j. posojilojemalcu), ta pa mora čez čas, ki je lahko (ni pa to nujno) vnaprej določen, vrniti enak znesek denarja oziroma druge nadomestne stvari. V kolikor mora posojilojemalec poleg glavnice vrniti tudi obresti, gre za odplačno posojilno pogodbo, sicer pa je posojilo neodplačno. V gospodarskih pogodbah (to so pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti) se obrestovanje glavnice domneva, razen če pogodbeni stranki z izrecnim dogovorom ne izključita obrestovanja iz posojilne pogodbe.

 
Oblika posojilne pogodbe

Obligacijski zakonik za sklenitev posojilne pogodbe ne zahteva, da bi morala biti posojilna pogodba sklenjena v pisni obliki, kar pomeni, da so veljavni tudi ustni dogovori. Prav tako se po slovenskem pravu šteje, da je posojilna pogodba sklenjena s soglasjem volj pogodbenih strank (gre za t.i. konsenzualno pogodbo) in ne šele z izročitvijo stvari oziroma izplačilom denarja. Vendar pa je kljub temu, da zakon ne predvideva posebne oblike posojilne pogodbe, zaradi lažjega dokazovanja obstoja posojila in drugih dogovorov v zvezi s posojilom (npr. ali so dogovorjene obresti in če so, v kakšni višini, rok vračila posojila, znesek posojila itd.) vsekakor priporočljivo skleniti posojilno pogodbo v pisni obliki.

 
Rok vrnitve posojila

Skladno z Obligacijskim zakonikom je glavna obveznost posojilojemalca (v določenem roku) vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti (v kolikor so bile dogovorjene tudi obresti oziroma v kolikor gre za gospodarsko pogodbo, pa je posojilojemalec dolžan vrniti tudi te). Vendar pa za veljavnost posojilne pogodbe ni nujno, da se pogodbeni stranki dogovorita o roku vrnitve posojila. Za primere, ko posojilodajalec in posojilojemalec nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne (drugi odstavek 574. člena Obligacijskega zakonika).

 
Zastaranje terjatev iz naslova posojila

Glede na to, da zakon ne določa posebej roka za zastaranje obveznosti iz posojilne pogodbe, velja splošni petletni zastaralni rok (triletni pri gospodarskih pogodbah). Rok za zastaranje terjatve iz naslova posojila začne teči od dneva zapadlosti v plačilo (t.j. prvi dan po dnevu, ko je imel posojilodajalec pravico terjati izpolnitev obveznosti) in ne od dneva prejema posojenega zneska. Vendar pa se, v kolikor posojilodajalec in posojilojemalec nista določila roka za vračilo posojila (in ta ni določljiv), skladno z zgoraj navedeno določbo Obligacijskega zakonika in skladno s sodno prakso šteje, da prične zastaralni tok teči po izteku dvomesečnega roka po tem, ko je bila posojilna pogodba sklenjena oziroma, ko je bilo posojilo dano. Sodna praksa (Višje sodišče v Ljubljani opr. št. I Cpg 1288/2017 z dne 06. 08. 2017, Vrhovno sodišče opr. št. II Ips 404/2008 z dne 17. 06. 2010) je namreč že večkrat zavzela stališče, da se, v kolikor rok za vrnitev posojila ni določen ali določljiv, šteje, da bi posojilodajalec lahko zahteval izpolnitev obveznosti (torej vrnitev posojila) že naslednji dan od dneva, ko je bilo posojilo dano, terjatev pa bi ob upoštevanju roka, ki ga določa 574. člen Obligacijskega zakonika, zapadla v plačilo po preteku dveh mesecev od sklenitve posojilne pogodbe.

 

Glede na navedeno v izogib morebitnim nevšečnostim glede dokazovanja obstoja posojila in drugih sestavin posojilne pogodbe svetujemo, da se posojilna pogodba vedno sklene v pisni obliki, pri čemer se naj izrecno navedejo vse bistvene in pomembne sestavine posojilne pogodbe, kot npr. znesek posojila, datum vrnitve posojila, morebitne obresti ipd., takšno pogodbo pa naj podpišeta tako posojilodajalec kot tudi posojilojemalec.

VIR: bankazapodjetnike.si

Tudi najemojemalci boste morali poročati Geodetski upravi o sklenjenih najemnih pogodbah

Z uveljavitvijo novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN1 (Uradni list RS, št. 77/2017, z dne 27. 12. 2017) preneha obveznost poročanja fizičnih oseb o najemnih poslih s stavbami in deli stavb Geodetski upravi RS. 

Za najemne posle s stavbami in deli stavb, ki jih bodo najemodajalci – fizične osebe od 1. januarja 2018 dalje sklenili z najemojemalci, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, štejejo kot plačniki davka v obračunu davčnega odtegljaja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, so od uveljavitve zakona dolžni poročati najemojemalci. Poenostavljeno rečeno: najemojemalci so pravne osebe in samostojni podjetniki, ki najemajo stavbe in dele stavb od najemodajalcev fizičnih oseb.

Za najemne posle s stavbami in deli stavb, ki jih bodo najemodajalci – fizične osebe od 1. januarja do 31. decembra 2018 sklenili z najemojemalci - fizičnimi osebami bodo najemodajalci dolžni poročati Finančni upravi RS ob oddaji napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem za leto 2018.

Globe za kršitve

Pravna oseba mora v predpisanem roku, to je do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen najemni pravni posel ali dodatek k najemni pogodbi, na svoje stroške po elektronski poti v evidenco trga nepremičnin (GURS), posredovati podatke za vsak najemni pravni posel oziroma morebitno spremembo trajanja najema oziroma najemnine.

Če pravna oseba v roku ne sporoči podatkov v evidenco trga nepremičnin oziroma sporoči nepravilne podatke, se kaznuje z globo od 1.200 do 15.000 EUR.

VIR: GZS

Bo Pošta še zaračunavala provizijo za plačevanje položnic?

Ko želite zdaj na poštnih okencih plačati položnico, vam zaračunajo provizijo za dvig gotovine. Bodo to na državni Pošti Slovenije še počeli, je zanimalo bralko časnika Finance. Preverili so, kako bo na Pošti po tem, ko je začel veljati zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Ta namreč v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, ki je prepovedala zaračunavanje nadomestil pri plačilih z bančnimi karticami, kreditnimi ali debetnimi.

 

Pošta Slovenije zdaj dejansko ne ponuja storitve plačila blaga in storitev z bančnimi karticami, tega jim namreč POS-terminali ne omogočajo, je razložil Vinko Filipič, član poslovodstva. »Oprema, torej terminali, so v lasti NKBM in banka sama zaračunava storitev dviga gotovine. Kot če bi šli na bankomat,« pravi Filipič. »Pošta Slovenije je zgolj izvajalec storitve za NKBM, dvig gotovine pa je bančna storitev,« pravi. Dodaja še, da so z oktobrom 2016 prenehali zaračunavati »svojo« provizijo, evro na položnico.

 
Od septembra bo za odtenek bolj sodobno

Ne glede na novi zakon boste – če boste želeli položnice na Pošti plačati s kartico – še morali plačevati provizijo za dvig gotovine. Ker še vedno to ne bo plačilo s kartico. »Ali pa pridite z gotovino,« svetuje sogovornik. Provizija sicer ne doleti komitentov NKBM, saj jim je ta ne zaračunava.

Bo pa, pravi Filipič, od septembra letos 600 (od dva tisoč) poštnih poslovalnic, šlo bo za večje pošte, dobilo nove POS-terminale, ki bodo omogočali plačevanje s karticami. »Preostale bomo opremili do konca prvega četrtletja 2019,« dodaja.

 

 

 Kaj se lahko zaračunava in kaj ne?

Po spremembi zakona velja prepoved zaračunavanja nadomestil, ki jih za sprejem kartice kot plačilnega instrumenta zahtevajo trgovci, in sicer pri plačilih z vsemi plačilnimi karticami, ki jih porabnikom v Sloveniji izdajajo ponudniki plačilnih storitev. Prepoved velja tako za vse kartice, ki se izdajajo v Sloveniji, tudi za kartici American Expressa in Diners Clubu.

Prepoved zaračunavanja nadomestil pa denimo ne bo veljala pri plačilu prek PayPala, ki v Evropi posluje kot banka s sedežem v Luksemburgu.

 

VIR: https://www.finance.si

Kdaj se izplača preoblikovati s.p. v d.o.o.?

Na začetku podjetniške poti posamezniki najpogosteje registrirajo s.p.. Povsem smiselno, saj za ustanovitev s.p. ni potreben uradni ustanovni kapital, temveč podjetnik vloži v svoje podjetje tisto osebno premoženje, ki ga lahko uporabi tudi za opravljanje svoje podjetniške dejavnosti. Ko pa podjetniki razvijejo svojo dejavnost in začnejo dosegati večje dobičke, je smiselno, da začnejo razmišljati o spremembi pravnoorganizacijske oblike. Najpogosteje se odločijo za preoblikovanje s.p. v d.o.o..

Preoblikovati s.p. v d.o.o. – da ali ne?

O odločitvi za preoblikovanje s.p. v d.o.o. je vsekakor treba tehtno premisliti. Prvi pogoj je, da podjetnik dobro pozna lastnosti obeh organizacijskih oblik.

•  Odgovornost

Pomemben razlog za preoblikovanje s.p. v d.o.o. je odgovornost. Kot s.p. je namreč podjetnik absolutno odgovoren in odgovarja z vsem svojim premoženjem. Medtem ko v gospodarski družbi odgovarja le z vloženim kapitalom oziroma z lastnino družbe.

Poslovanje, pri katerem podjetnik jamči z vsem svojim premoženjem, je zelo tvegano, saj lahko morebitna prisilna izterjava pomembno ogrozi njegovo osnovno preživetje, kot tudi preživetje njegove družine.

• Večji obseg poslovanja

Ena temeljnih prednosti pri družbi z omejeno odgovornostjo je predvsem manjša davčna obremenitev pri večjih dobičkih. Če se torej podjetnikova dejavnost širi, dobički večajo, zaposlenih je vse več, je smiselno da s.p. preoblikuje v d.o.o.

• Prenos dejavnosti na naslednike

Eden izmed razlogov za preoblikovanje s.p. v d.o.o. je tudi nameravan prenos dejavnosti na naslednike in njihovo vključevanje v dejavnost. V d.o.o. se je smiselno preoblikovati že pred prenosom na naslednike. Tako ostane prenosnik lastnik svojega poslovnega deleža v gospodarski družbi, nasledniki pa lahko vstopajo v poslovanje z novimi poslovnimi deleži ali drugače.

Končna odločitev o preoblikovanju s.p. v d.o.o. seveda ni le stvar poslovnih in davčnih razlogov, ampak tudi osebnih. Analizirati je treba vse prednosti in slabosti ene in druge oblike. Zato je smiselno, da se pred tem korakom podjetniki posvetujejo tudi strokovnjaki s tega področja.

Kako poteka preoblikovanje s.p. v d.o.o.?

Če se podjetnik odloči za statusno preoblikovanje svojega podjetja, mora postopke za to opraviti pri notarju. Samostojni podjetnik lahko prenese podjetje (s.p.) na novo kapitalsko družbo ali na prevzemno kapitalsko družbo.

Vsaj tri mesece pred preoblikovanjem mora na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi organizacijski obliki. 

Pri vpisu v sodni register je potrebno razlikovati ali gre za prenos na novo družbo ali na že obstoječo družbo. V prvem primeru mora samostojni podjetnik sprejeti sklep o prenosu in vložiti predlog za prenos podjetja pri notarju. Ta potrebne dokumente overi in jih posreduje v odločanje registrskemu organu, to je sodišču. Sodišče opravi hkraten vpis ustanovitve nove družbe in prenos podjetja v sodni oziroma Poslovni register Slovenije, Ajpes pa po prejemu sklepa sodišča o vpisu prenosa podjetja izbriše samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra po uradni dolžnosti.

S prenosom preidejo na d.o.o. podjetje samostojnega podjetnika ter vse pravice in obveznosti samostojnega podjetnika v zvezi s podjetjem.

Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo pa pomeni prenos podjetja na kapitalsko družbo, ki je že bila ustanovljena. Samostojni podjetnik mora namesto sklepa o prenosu podjetja, s poslovodstvom prevzemne družbe skleniti pogodbo o prenosu podjetja. Ta mora biti sklenjena v notarskem zapisu. Z vpisom prenosa podjetje s.p.-ja preide na novo družbo, podjetnik (fizična oseba) pa postane imetnik deležev družbe.

Ajpes tudi v tem primeru izbriše samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra na podlagi sklepa sodišča o v vpisu prenosa podjetja. Torej samostojni podjetnik ni tisti, ki vloži prijavo za izbris s.p. iz Poslovnega registra.

VIR: www.data.si

Podjetja, ki se odločijo za vajence, prejmejo denarno spodbudo

Na srednjih šolah in fakultetah so potekali informativni dnevi. Devetošolci se bodo lahko odločili tudi za vajeniške programe poklicnih šol. V tem šolskem letu na ta način prvič izvajajo programe kamnosek, orodjar, mizar ter gastronom hotelir, v prihodnjem bodo še nekatere druge. Vajenci tako med šolanjem najmanj polovico časa opravljajo prakso v podjetju.

Sistem vajeništva naj bi približal poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev. Podjetja imajo na ta način možnost skozi daljše obdobje spoznavati potencialne kandidate, jih usmerjati in na ta način dobiti tisto, kar zares potrebujejo. Vajenci pa pridobijo dragocene izkušnje, ki jih v šolskih klopeh ne morejo. 

Letos je v vajeništvo vključenih nekaj več kot 50 dijakov. Na šolskem ministrstvu so jih sicer pričakovali 200, a so kljub temu zadovoljni. Zanimanje za vajeništvo se namreč počasi povečuje, delodajalci pa ponujajo vse več vajeniških mest. 

Vajenci prejmejo denarno nagrado

Dijaki, ki se odločijo za vajeništvo, niso zaposleni, še vedno imajo namreč status dijaka. Vajenci imajo sicer zagotovljeno socialno varstvo, pripada pa jim tudi denarna nagrada. Ta ne vpliva na družinske prejemke oziroma socialne transferje, torej ne poslabša socialnega položaja dijaka in njegove družine.

Mesečni znesek vajeniške nagrade, v skladu z Zakonom o vajeništvu (ZVaj) ne sme biti nižji od:

• 250 evrov za prvi letnik;
• 300 evrov za drugi letnik;
• 400 evrov za tretji letnik.

Mesečni znesek vajeniške nagrade je lahko višji, če je tako določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje delodajalca. 

Vajenci bodo lahko izbirali med 8 programi 

 
V šolskem letu 2018/19 bodo vajenci lahko izbirali med 8 vajeniškimi programi na 16 različnih šolah v 10 regijah po Sloveniji.

In sicer: 

• kamnosek,
• mizar,
• slikopleskar,
• strojni mehanik,
• oblikovalec kovin,
• gastronom hotelir,
• mesar in papirničar

Vajenci podjetju prinesejo tudi državne spodbude

V sistem vajeništva lahko vstopijo podjetja, ki imajo verificirano učno mesto. To pomeni, da imajo ustrezne materialne razmere in usposobljenega mentorja, ki bo skrbel za vajence. Verifikacija učnih mest je brezplačna, vlogo lahko podjetje izpolni bodisi na Gospodarski zbornici bodisi na Obrtni zbornici, pri tem pa članstvo v zbornici ni pogoj.

Pogodbo z vajenci lahko sklenejo delodajalci, ki v zadnjem letu niso kršili delovno pravnih predpisov, so izplačevali plače in prispevke ter zoper njih nista bila uvedena postopek za prenehanje ali prisilna poravnava.

Podjetja, ki se odločijo za vajence, prejmejo tudi spodbude s strani države. In sicer:

• do 2000 evrov (za 56 tednov izobraževanja v podjetju v treh letih).
• povračilo prevoznih stroškov vajenca na praktično usposabljanje ter prehrane med praktičnim usposabljanjem.
• povrnitev stroškov za zdravniški pregled (enako, kot za dijake na praktičnem usposabljanju).

VIR: www.data.si

Imate delovne prostore opremljene z omarico za prvo pomoč?

Na delovnem mestu, pa naj bo sedeče ali stoječe, v pisarni ali na terenu, se lahko pripeti nezgoda. Na to velikokrat pozabimo, saj se zdi skoraj neverjetno da bi se npr. v pisarni zgodilo kaj takšnega, da bi potrebovali komplet prve pomoči. Za zagotavljanje varnosti delavcev je poskrbela tudi zakonodaja, zato vam lahko inšpektor napiše kazen, če ne upoštevate zakonodajo in na delovnem mestu nimate kompleta za prvo pomoč, ki je uporaben. Ceneje in enostavneje je preveriti stanje kompletov prve pomoči v podjetju in kupiti nove. 

KAJ PRAVI ZAKONODAJA?

Nujna opremljenost s kompletom za prvo pomoč na delovnem mestu je zakonsko predpisana, določata ga Zakon o varnosti in zdravju pri delu in Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu.
Delodajalec mora za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu sprejeti potrebne ukrepe z določitvijo števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči, in zagotovitvijo potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč. Vsak delavec mora biti seznanjen s tem, kateri delavci so usposobljeni za izvajanje ukrepov prve pomoči in kje se nahaja omarica. 

Delodajalec mora zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč.
Delodajalec mora pri izvajanju del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev oziroma na delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč.
Ni dovolj le to, da imamo omarico opremljeno s predpisano vsebino kompleta za prvo pomoč. Delodajalec mora zagotoviti, da je v omarici za prvo pomoč vedno točno določen komplet sanitetnega materiala, ki je uporaben in mu ni potekel rok trajanja. Za ta komplet je potrebno ustrezno skrbeti. Preverjati je treba, ali je vsebina kompleta popolna ali je sterilni material v nepoškodovani embalaži in z veljavnim rokom uporabe. Delodajalec mora zagotoviti, da se vsebina omarice sproti dopolnjuje z veljavnim sanitetnim materialom. Vsaka poraba sanitetnega materiala (namen porabe, količina, datum, uporabnik) se zapiše. 

 

V vsaki krajevno ločeni enoti in v vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za dajanje prve pomoči. To velja tudi za terensko delo. Kadar iz ocene tveganja izhaja, da obstaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, mora delodajalec zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev prisoten en delavec za dajanje prve pomoči. Delavci, ki so odgovorni za izvajanje prve pomoči, morajo znanje obnavljati na 5 let. 

 

 

KAJ MORA VSEBOVATI OMARICA ZA PRVO POMOČ?

Omarica za prvo pomoč mora biti nameščena na lahko dostopnem mestu in vedno na razpolago. Na zunanji strani mora imeti:

• znak rdečega križa,
• napisano telefonsko številko centra za obveščanje – 112,
• naslov in telefonsko številko pooblaščenega zdravnika,
• naslov in telefonsko številko najbližjega zdravstvenega zavoda ter
• ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči.
  

NAKUP OMARICE ZA PRVO POMOČ

Ob nakupu kompletov prve pomoči za delovna mesta je treba biti nekoliko previden pri izbiri, saj ima veliko število ponudnikov na trgu pomanjkljivosti.

 

VIR: https://www.agil.si

Upravljanje poslovnih financ: preproste ideje za mala podjetja

Podjetje je po definiciji organizacija, namenjena ustvarjanju dobička. Široka opredelitev zajema tako majhna družinska podjetja z nekaj zaposlenimi kot ogromne korporacije z izpostavami na vseh celinah, v vseh pa je temeljni in najpomembnejši vidik delovanja upravljanje s financami. Ustrezen finančni menedžment je bistvenega pomena, če želi podjetje uspešno nastopati na trgu, preživeti gospodarske padce in krize ter se enakovredno kosati s konkurenco. Pri manjših podjetjih so finančni viri pogosto bolj omejeni, a načrtovanja poslovnih finance se morajo lotiti ravno tako resno kot velika podjetja.

Avstralsko programersko podjetje Reckon je leta 2017 izvedlo raziskavo, v kateri je ugotovilo, da je največja skrb lastnikov majhnih podjetij ravno upravljanje poslovnih financ. Kar 59 odstotkov jih je bilo mnenja, da sta finančni menedžment in dobra finančna pismenost tisti ključni veščini, ki majhnemu podjetju zagotavljata uspeh. Vendar si večina manjših podjetij ne more privoščiti zaposlitve strokovnjaka, ki bi se v celoti posvetil temu področju. Katere vidike finančnega menedžmenta lahko podjetniki sami vključijo v svoj poslovni vsakdan in si s tem zagotovijo stabilnejšo finančno strukturo?

• Ob predpostavki, da že imate dober poslovni načrt, je naslednji najpomembnejši vidik poslovnih financ načrtovanje in upravljanje denarnega toka. Denarni tok predstavlja krvni obtok vsakega podjetja; če je prenizek ali začasno celo presahne, se podjetje zelo hitro znajde v resnih težavah. Denarni tokovi razkrivajo podatke o preteklih izdatkih in prejemkih. Po domače – koliko sredstev je vaše podjetje prejelo v določenem časovnem obdobju in koliko sredstev ste porabili za poplačilo obveznosti. Če vaše podjetje ni start up, ki ga v zgodnjih fazah poganjajo predvsem investitorska sredstva, ste praktično povsem odvisni od lastnega denarnega toka. Za začetek temeljito prečešite vaše finance in si pripravite realističen načrt denarnega toka. Pri samozaposlenih, ki na leto izdajo največ nekaj deset računov, je načrtovanje obvladljivo že z manjšo tabelo, pri večjih podjetjih, kjer je denarni tok bolj kompleksen, pa bo prav prišel kakšen bolj napreden računovodski program. V načrt vključite vse – na pozitivni strani so prilivi od prodaje blaga ali storitev, sredstva, pridobljena s posojili, finančne naložbe, na negativni strani pa plačila fiksnih stroškov, najemnine, naročnina za internet, plače in honorarji ter davčni odlivi. 

•  Načrt denarnega toka zastavite konzervativno. Razmere na trgu so negotove in preveč optimistično načrtovanje se lahko hitro obrne proti vam. Kot pravijo v anglosaksonskem svetu: »Better safe than sorry.« Poiščite rezerve na negativni strani. Običajno je lažje vsaj malo znižati stroške, kot na hitro povišati prilive.

• Pričnite z dodatnimi ukrepi za izboljševanje krvne slike vašega podjetja – optimizacijo denarnega toka. Če je denarni tok prenizek ali celo negativen, še enkrat preverite višino svojih marž in poskusite reprogramirati ali odložiti svoje finančne obveznosti. Po drugi strani pa poskusite z ukrepi, s katerimi lahko nekoliko pritisnete na kupce in dobavitelje. Račune izdajte takoj po dobavi blaga ali opravljeni storitvi. Plačilni rok naj bo karseda kratek. Strankam, ki vedno plačujejo z zamudo ali neredno, ponudite popust za takojšnje plačilo. Lastne obveznosti vedno poravnajte šele na datum zapadlosti – nobene potrebe ni, da bi s predčasnim plačevanjem kreditirali druga podjetja. Presežek tekočih sredstev namreč lahko zagotovo bolje izkoristite.

• Vprašajte za nasvet. Poslovne finance so kompleksen preplet finančnih, pravnih in računovodskih vprašanj. Nihče ne more pričakovati, da bo podjetnik sam poznal odgovore na vsa vprašanja. Za osnovne nasvete lahko vprašate svojega računovodjo, za težja vprašanja pa se lahko obrnete na svetovalce v bankah ali na specializirane finančne svetovalce. To sicer ni najcenejša možnost, a optimizacija poslovnih financ je dolgoročno zagotovo ena od najpomembnejših potez, ki jih boste potegnili v življenju podjetja.

VIR: http://poslovni.azimut360.si

Kako privarčevati pri službenih vozilih?

S pametno izbiro lahko stroške voznega parka znižate tudi za tretjino, odpovejte se luksuzu, nakup pa financirajte z lizingom.

Vozni park podjetij se je zadnja leta zaradi ustavitve vlaganj vanj močno postaral in je potreben obnove. Nakup novih osebnih ali dostavnih avtomobilov je pri starem voznem parku nujen zaradi več razlogov.

 

 
Stara vozila prinašajo višje stroške vzdrževanja, saj so popravila pogostejša, poraba goriva je večja, varnost pa slabša. S pametno obnovo voznega parka je te stroške mogoče znižati tudi za tretjino, na to pa lahko podjetja in posamezniki vplivajo predvsem s pametnejšo, skromnejšo izbiro vozil.

Prvi korak je izbira avtomobila, ki naj bo razred nižje, denimo namesto poslovnega avtomobila srednjega razreda bo marsikomu zadoščal manjši in dostopnejši službeni avto, dodatne prihranke pa ponujajo cenejše blagovne znamke.

Pomembna je tudi izbira motorja - denimo za razred manjši dizelski motor, sodobni bencinar (za tiste, ki prevozijo manj kilometrov) ali hibrid lahko prinese velike prihranke pri porabi goriva in servisih. Upad vrednosti varčnega rabljenega vozila pa je po nekaj letih uporabe precej manjši kot pri močnejšem in z gorivom bolj potratnem avtomobilu. Prihranke omogoča tudi pametna izbira opreme. Osnovni paketi opreme danes ponujajo vse, kar kupec potrebuje, in so hkrati cenejši kot razkošni paketi. Doplačilo za bogatejšo opremo se pri prodaji rabljenega vozila skoraj v celoti izniči, torej gre skoraj v celoti za dodaten strošek.

 
Strošek voznega parka je najlaže nadzorovati s poslovnim najemom oziroma operativnim lizingom, Vanj so lahko vključene vse storitve povezane z uporabo vozila: obvezno in kasko zavarovanje, vzdrževanje vozila (servisi in podobno), pnevmatike, registracija, tehnični pregled in podobno. Ker so za celoten čas najema znani prav vsi stroški uporabe vozila, to podjetju omogoča natančno planiranje denarnega toka.

Podjetja, ki se odločijo za poslovni najem, lahko prosta denarna sredstva, ki bi jih drugače namenili za nakup avta, investirajo v kaj drugega, saj jim novega vozila ni treba plačati v enem znesku. Pri poslovnem najemu se bilanca stanja ne povečuje, saj avto vodi kot osnovno sredstvo lizing hiša. Mesečna najemnina se v izkazu uspeha vodi kot odhodek iz poslovanja.

VIR: https://pro.finance.si

’Odklop’ je pravica. Odklopite se, preden pregorite.

Komunikacijska sredstva in družbena omrežja nam vsiljujejo stalno prisotnost. Niti zavedamo se ne, kako zelo smo »pripeti« na pametne telefone in prenosnike, mar ne? Peljite se z javnim prevoznim sredstvom in za hec ‘štopajte’, koliko sekund porabijo milenijci, da izvlečejo pametni telefon in se mu posvetijo ter sporočajo morda celo osebam na istem avtobusu…

Seveda je nezavedna obsedenost zelo priročna tudi za delodajalce, saj zaposleni lahko delajo tudi od doma, na daljavo in …. izven delovnega časa, če je to zares potrebno, ali pa tudi če pretežno ni.

Podjetniki velikokrat lovimo čas za rep in marsikaj opravimo preko vikenda, ko običajni Zemljani bolj počivajo. Ampak »nadlegovanje« uslužbencev z elektronsko pošto ali celo klici v večernih urah, med nedeljskim kosilom ali med dopustom postanejo sčasoma zelo moteči in stresni in lahko doprimorejo do razvoja bolezni klicane osebe; vse od depresivnosti, čira na želodcu, kardiovaskularnih bolezni, pa celo do raka. (Mimogrede: odgovorite si iskreno, kdaj ste bili zadnjič na obsežnem preventivnem pregledu?)

Francoska ministrica za delo, Myriam El Khomri, je l. 2015 naročila študijo, ki je opozorila na vpliv »info-obsednosti« na zdravje, saj številni Francozi ne morejo ubežati info pritiskom v prostem času. Rezultat ugotovitev je zakon, ki od 1. januarja 2017 podjetjem prepoveduje komunikacijo z zaposlenimi po šesti uri zvečer.

Da je večna prisotnost neprimerna, so ugotovila tudi nekatera globalna podjetja, zlasti proizvajalci avtomobilov, kot sta Daimler Benz in Volkswagen, ki sta prepovedala vsako nekrizno sporočanje uslužbencem izven delovnega časa.

Američani so uvedli 1. marec kot dan »izštekanja« vseh osebnih elektronskih komunikacijskih naprav, ki se spoštuje, ali pa tudi ne, tako kot dan zemlje, ali večer svetlobnega onesnaževanja.

Kaj pa za izštekanje naredimo sami?

Zakaj je tako težko opustiti stalno prisotnost na spletu in telefonu? Zagotovo se bojimo, da bomo kaj spregledali ali zamudili v milijonih informacij dnevno. Številni ljudje so pripeti na pametne telefone, ker se bojijo posledic neinformiranosti, tudi izgube delovnega mesta. Zato mnogi – v bojazni pred kritiko družine – skrivaj odpirajo elektronsko pošto in odgovarjajo na sporočila.

Opažate, da ste morda tudi vi ogroženi od vaše pretirane navezanosti na informacijska sredstva? Ta ugotovitev je dovolj resna, da se morda lotite nekaterih ukrepov, ki vam bodo naredili življenje manj stresno, bolj zdravo in družini prijazno. 

Kaj pa bi lahko storili?

• postavite si uro, po kateri niste več ali še dostopni, na primer med 18.00 in 8.30.
• da to uveljavite, tudi vi ne kontaktirajte drugih v tem času
• uveljavite svojo nedostopnost tudi ali vsaj vsaj v času kosila in večerje, da se lahko posvetite družini in prijateljem
• postavite pravila, kdaj vas in kdo vas sme kontaktirati med vikendom in upoštevajte tudi recipročnost
• odjavite se od e-novic, ki jih praviloma niti ne odpirate, pa tudi od komercialnih sporočil »znancev in prijateljev«, ki izkoriščajo družbena omrežja (Facebook nudi možnost, da lahko osebi prenehate slediti, pa vendar ostanete prijatelji, brez, da bi oni o tem kaj vedeli.
• ne odgovarjajte ali reagirajte na vse neumnosti, ki se vam ponujajo na Facebooku, saj je ta lahko velika potrata časa; omejite čas za družbena omrežja recimo na 2x pol ure dnevno (pomislite, kaj vse lepega lahko doživite v pol ure z vašim otrokom, hišnim ljubljencem ali starimi starši)
• namesto FB-janja ali SMS-anja se s prijatelji raje družite v živo (če so seveda dovolj blizu)
• včasih zavestno »pozabite« na telefon in ga izven delovnega časa »pozabite« doma (pojdite ven s prijatelji; dajte s tem dober zgled pri druženju; posvetite se športu brez motenj, itd.)
• berite kako leposlovno (ali tudi strokovno) knjigo v tiskani obliki
• Morda pojdite tako daleč in zamenjajte pametni telefon za primitivnega (kot jih uporabljajo starostniki) z osnovnimi funkcijami in ne boste verjeli, kako manj obremenjeni boste čez dan, pa še brnenje vključite namesto glasnih zvočnih opozoril, da bo manj stresno. Za ‘resno’ delo tako ali tako uporabljamo računalnike, kajne?
  

VIR: mladipodjetnik.si

Dohodki iz kapitala: ne pozabite jih prijaviti Fursu

So vaše finančno stanje v minulem letu izboljšali dohodki iz kapitala? Do 28. februarja jih morate napovedati Finančni upravi RS, da vam bo lahko od njih odmerila dohodnino. Sem sodijo tudi dohodki iz najemnin! Preverite tudi ostale roke za dohodnino 2017!

Dohodki iz kapitala morajo v napoved!

Konec februarja se izteče rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala. Tj. dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend, dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve za izvedene finančne instrumente. 

 

1. Dohodnina od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v RS ali EU

Napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v RS ali EU davčnim rezidentom ni potrebno vložiti, če skupni znesek obresti niso presegle 1.000 evrov.

Nerezidenti pa navedene napovedi niso dolžni vložiti ne glede na znesek doseženih obresti.

Navedeni dohodki iz kapitala – prejete obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah – se napovedo preko portala e-Davki ali na obrazcu. 

 
2. Dohodnina od obresti in dividend

Ne glede na to, ali gre za rezidente ali nerezidente, pa morajo davčni zavezanci vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti ali dohodnine od dividend, kadar obresti oz. dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka. Tudi to napoved zavezanci vložijo preko sistema e-Davki ali na obrazcih – za napoved za odmero dohodnine od obresti ali napoved za odmero dohodnine od dividend. 

 
3. Dohodnina od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov

Enak datum morajo za oddajo napovedi upoštevati tudi rezidenti, ki so v minulem letu odsvojili vrednostne papirje, deleže v podjetjih ali investicijske kupone. Preko sistema e-davki morajo napoved oddati, če so v zvezi s tem opravili več kot deset transakcij – pridobitev v preteklih letih in obdavčljivih odsvojitev v preteklem letu. Če je bilo teh transakcij manj kot deset, pa lahko napoved oddajo tudi v papirnati obliki.

V tej napovedi lahko davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove za izgubo, ki jo je dosegel z odsvojitvijo drugih deležev, vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov ali nepremičnin. 

 

Napoved lahko za vse odsvojitve odda tudi nerezident. 

 
4. Dohodnina od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

Davčni rezidenti morajo do 28. februarja oddati tudi napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Napoved mora oddati, če je odsvojil finančni instrument, pridobljen od z vključno 15. 7. 2008 dalje. Pred tem datumom pridobljenih in kasneje odsvojenih finančnih instrumentov mu ni potrebno vpisovati. Če je opravil več kot deset transakcij, mora biti napoved vložena preko sistema e-Davki, če jih je bilo manj, pa lahko tudi na natisnjenem obrazcu. 

 
POZOR: dohodke morajo napovedati tudi vsi, ki oddajajo nepremičnine!

Nenazadnje, dohodki iz kapitala so tudi prejete najemnine. Tudi najemnine morajo davčni zavezanci prijaviti do 28. februarja 2018. Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem morajo rezidenti oddati za vso premoženje, ne glede na to, ali ga oddajajo v Sloveniji ali v tujini, nerezidenti pa morajo oddati le napoved za najemnine za premoženje, ki ima vir v Sloveniji. Vlogo morajo oddati preko portala e-Davki ali na papirnatem obrazcu.

 

VIR: www.data.si

Občasno delo

Tokrat se bomo osredotočili na občasna in kratkotrajna dela na podlagi pogodb civilnega prava, ki možnost za zaslužek ponujajo tudi študentom, upokojencem in drugim, ki si sicer ne morejo privoščiti odprtja statusa samostojnega podjetnika (s. p.).

V času, ko je možno z nekaj kliki odpreti spletno trgovino in z njo doseči kupce po vsem svetu, se mnogi odločijo, da bodo uresničili sanje. Začeli bodo lastno linijo oblačil ali modnih dodatkov, izdelovali unikatne izdelke, otroške igrače in pripomočke …

 

Običajno se odločijo za odprtje s. p., ki je zanje prva oblika podjetništva. Toda imajo veliko težavo. Dokler ne prodajo dovolj izdelkov, ne morejo pokriti mesečnih stroškov, ki jih prinaša s. p. Dokler ne ustanovijo s. p., pa se ne morejo oglaševati ali prodajati izdelkov.

Zato imajo na voljo prehodne oblike, ki jim omogočajo postopno pridobivanje strank in obsega prihodkov ter jim ne bodo povzročile (pre)visokih stroškov.

V nadaljevanju bomo predstavili, katere so na voljo, kaj omogočajo in na kaj je treba pri njih paziti.

 
Najlažja pot je osebno dopolnilno delo

Pri mladih, ki se ukvarjajo z ročnim delom, in tudi drugih, ki želijo hobi spremeniti v posel, je vse bolj popularno osebno dopolnilno delo.

Za osebno dopolnilno delo se štejejo manjša dela, pomoči v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ipd.

Opravlja ga lahko oseba, ki je zaposlena, brezposelna, uokojena, kot tudi študenti in dijaki, starejši od 15 let.

Posamezniki, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, so omejeni pri višini zaslužka. Ta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu, torej lahko mesečno v povprečju zaslužijo največ dobrih 300 evrov.

Njihov dohodek je obdavčen z dohodnino. Davčna osnova je posamezen dohodek (znesek z računa), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Na to se obračuna 25-% dohodnina.

 
Mesečno poročanje Fursu

Preden začnejo opravljati delo, se morajo priglasiti v register izvajalcev na Ajpesu.

Hkrati morajo vnaprej pridobiti vrednotnico, ki jo je mogoče kupiti za slabih 10 evrov na upravni enoti ali prek e-davkov.

Ko prodajo kakšen izdelek, morajo o tem mesečno poročati finančni upravi RS (Furs). Po izteku vsakega polletja pa morajo oddati poročilo o doseženem prihodku.

 

Paziti je treba tudi, katera dela je dovoljeno opravljati prek osebnega dopolnilnega dela. To so:

• občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin,
• občasna pomoč pri kmetijskih delih,
• občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
• občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
• občasno prevajanje ali lektoriranje,
• občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih,
• občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

Začasno delo upokojencev

Upokojenci lahko opravljajo tudi začasno in občasno delo. To jim poleg pokojnine, na katero opravljanje takšnega dela ne vpliva, prinaša možnost za dodatni zaslužek.

Opravljajo ga na podlagi pogodbe z delodajalcem, v kateri je med drugim navedeno obdobje opravljanja dela in število ur, določena pa mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.

Zakon določa naslednje omejitve:

• začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec,
• urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra,
• dohodek v skupnem seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 evrov,
• delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka.

Obstajajo tudi omejitve na strani delodajalcev, pri katerih se lahko opravi omejen obseg začasnega in občasnega dela. V podjetju, ki zaposluje med deset in 30 ljudi, se lahko na primer opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela.

Tudi pri začasnem delu se na dohodke, zmanjšane za normirane stroške v višini 10 %, obračuna 25-% dohodnina. Poleg tega mora delodajalec plačevati še posebno 25-% dajatev in prispevke za pokojninsko in zdravstveno blagajno.

 
Brezplačno delo v družinskih podjetjih

Ena od možnosti je tudi kratkotrajno delo. Za to se šteje brezplačno opravljanje dela v podjetju z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

• zakonec ali zunajzakonski partner lastnika ali solastnika podjetja;
• zakonec ali zunajzakonski partner enega od staršev lastnika ali solastnika podjetja;
• oseba, s katero je lastnik ali solastnik podjetja v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena;
• starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja lastnika ali solastnika podjetja.

Gre za delo v obsegu največ 40 ur mesečno, za katero ne prejmemo plačila. Vendar pa je treba osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, prijaviti pri Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

 
Podjemne in avtorske pogodbe

Začasna rešitev je tudi sklenitev podjemne avtorske pogodbe. V praksi se najpogosteje uporabljata, ko se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja.

Podjemno pogodbo navadno skleneta podjemnik (pogodbeni delavec) in naročnik (delodajalec). Prvi se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal.

Predmet podjemne pogodbe in obseg dela je definiran precej široko, največkrat pa se uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov ipd.

 

Zelo podobna je avtorska pogodba, le da se naročnik in pogodbeni delavec dogovorita za naročilo avtorskega dela. Pomembno je, da je plod lastnega intelektualnega dela.

Običajno je to samostojna intelektualna stvaritev na področju kulture, umetnosti, novinarstva, književnosti …

Med drugim gre za govorjena dela (govori, pridige, predavanja), pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi), glasbena dela, gledališka in lutkovna dela, likovna dela (slike, grafike in kipi), arhitekturna dela (skice in načrti) …

 
Visoka obdavčitev

Podjemne in avtorske pogodbe so razmeroma visoko obdavčene.

Izvajalci plačujejo naslednje prispevke in dajatve:

• 25 % davčne obdavčitve osnovnega bruto zneska,
• 6,36 % bruto zneska za zdravstveno zavarovanje,
• 15,5 % bruto dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Davčno breme pri podjemni pogodbi je za izplačevalca dohodka višje kot pri avtorski pogodbi. Tako je bolj smiselno, da se, ko gre za samostojno intelektualno delo, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba.

Kadar presodimo, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da sklenemo podjemno pogodbo.

 

VIR: http://bankazapodjetnike.si

Prenehanje gospodarske družbe

Prenehanje poslovanja gospodarske družbe pomeni obstoj razloga za prenehanje družbe, izvedbo postopka za prenehanje družbe in izbris družbe iz registra. V postopku prenehanja družba preneha opravljati svojo dejavnost, proda oziroma razdeli vse svoje premoženje, poplača (delno ali v celoti) svoje upnike in na koncu preneha obstajati.

Način in postopek prenehanja družbe je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah-1 (v nadaljevanju ZGD-1), glede stečajnega postopka in postopka prisilne likvidacije pa tudi v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). ZGD-1 določa dva načina prenehanja gospodarske družbe: (i) redno prenehanje in (ii) prenehanje po skrajšanem postopku.

 
Razlogi za prenehanje gospodarske družbe po ZGD-1

ZGD-1 za vsako pravnoorganizacijsko obliko posebej določa razloge za prenehanje, pri čemer imata delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo smiselno enake razloge za prenehanje. Glede na to, da sta ti dve pravnoorganizacijski obliki najpogostejši, se bomo v nadaljevanju osredotočili samo na njiju. Razlogi za prenehanje delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo so: (1) pretek časa, za katerega je družba ustanovljena; (2) če tako sklenejo družbeniki ali delničarji z zadostno večino; (3) če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev; (4) če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe; (5) stečaj; (6) na podlagi sodne odločbe; (7) če družba nima delničarjev oziroma družbenikov ali če ima samo lastne delnice oziroma deleže; (8) z združitvijo v kakšno drugo družbo in (9) če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek.

 
Redno prenehanje gospodarske družbe

Primarni postopek za prenehanje gospodarske družbe je likvidacijski postopek skladno z določili ZGD-1, ki ga vodi družba sama. V nekaterih primerih pa postopek prenehanja lahko vodi tudi sodišče in se imenuje postopek prisilne likvidacije. V primeru da je družba insolventna, se vodi stečajni postopek, ki je v celoti urejen v ZFPPIPP in ga v tem članku zaradi kompleksnosti in širine ne bomo obravnavali. Po pričetku postopka za prenehanje gospodarske družbe mora družba v takšnem postopku v svoji firmi uporabljati pristavek »v likvidaciji«, »v prisilni likvidaciji« oziroma »v stečaju«.

S sklepom o začetku likvidacijskega postopka je imenovan likvidacijski upravitelj, ki postane zakoniti zastopnik družbe. Njegove glavne naloge so, da: zastopa in predstavlja družbo, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov, pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja ter predlaga izbris družbe iz registra. Če upravitelj ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.

 

Prenehanje gospodarske družbe po skrajšanem postopku

Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji oziroma družbeniki sprejmejo sklep o prenehanju in registrskemu organu predlagajo izbris družbe iz registra brez likvidacije. V takšnem primeru lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oziroma družbenikov, ki so sprejeli sklep in registrskemu organu predlagali izbris družbe, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra. Za takšne obveznosti so delničarji oziroma družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.

 
Izbris gospodarske družbe iz registra

Izbris se opravi po končanem likvidacijskem postopku, postopku prisilne likvidacije oziroma stečajnem postopku na predlog upravitelja oziroma po uradni dolžnosti, v primeru prenehanja gospodarske družbe po skrajšanem postopku pa na predlog delničarjev oziroma družbenikov. Z opravljenim izbrisom gospodarska družba preneha obstajati.

 

VIR: http://bankazapodjetnike.si

Prokurist podjetja

Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb.

Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila oziroma, z drugimi besedami, oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe ali pa pogodbe sklenjene s slednjim.  Gre za pravno–poslovno zastopanje, ki nastane z izjavo volj. Vpis prokure v sodni register ima samo publicitetni učinek, torej ni konstitutivne narave. Ker gre za vrsto splošnega pooblastila, zanjo veljajo določbe Obligacijskega zakonika, v skladu s katerimi je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja. Za veljavnost pooblastila torej ni potrebno soglasje prokurista in vpis v register, vendar pa obveznost zastopanja nastane šele, ko prokurist pooblastilo sprejme.

Prokurist se mora vpisati v sodni register. Bodoči prokurist mora osebno priti na točko VEM in podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo. Podpisano izjavo imenovanega zastopnika lahko referentu točke VEM predloži tudi vlagatelj predloga za vpis, vendar mora biti v tem primeru podpis imenovanega zastopnika uradno overjen

Obseg prokure določa Zakon o gospodarskih družbah, ki v 35. členu vsebuje naslednjo določbo: Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. To je tudi prednost prokure, saj tretja oseba takoj, ko ugotovi, da je sopogodbenik prokurist, zanesljivo ve, da bo pogodba veljavna, ker je družba ne more izpodbijati. Takšno poslovanje je zanesljivo.

Prokurist lahko odsvoji ali obremeni nepremičnine družbe samo na podlagi posebnega pooblastila.

Pri pismenem sklepanju pogodb je prokurist poleg svojega podpisa dolžan dopisati, da je prokurist. Kratica za prokuro je p.p.a.

Podelitev prokure

Prokuro podeli oseba, ki je upravičena za vodenje poslov, pri s.p.-ju samostojni podjetnik sam, v osebnih družbah (k.d. in d.n.o.) je za podelitev prokure potrebno soglasje vseh družbenikov, pri kapitalskih družbah (d.d. in d.o.o.) pa je potrebno soglasje oseb, ki so upravičeni za vodenje poslov.

Prokura se lahko podeli:

• ločeno (večinoma),
• skupno – skupni prokuristi lahko pravni posel sklenejo le, če so vsi skupni prokuristi soglasni glede sklenitve določenega posla in navzven izjavijo takšno voljo. Razlog za skupno zastopanje je predvsem v medsebojnem nadzoru.

Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.

Ker prokurista veže prepoved konkurence, tovrstne ali podobne dejavnosti ne sme opravljati za kakšno drugo konkurenčno družbo. Prokura se lahko vsak čas prekliče, prokurist pa tudi ne more prenesti prokure na drugo osebo.

Zakon o gospodarskih družbah določa tudi, da prokura s smrtjo s.p. ne preneha.

Kdo je lahko prokurist?

Prokurist je lahko samo fizična oseba. Kot že zgoraj omenjeno, nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega. Prokurist ne more sam omejevati obsega prokure, niti ne more prokure podeliti drugi osebi.

Razlike med prokuristom in poslovodjo

Prokurist	Poslovodja
Upravičen do zastopanja na podlagi pogodbe ali pristojnega organa družbe	Upravičen do zastopanja po samem zakonu
Funkcija zastopanja nasproti tretjim osebam	Funkcija vodenja in odločanja
Predstavlja in zastopa družbo navzven	Upravlja družbo navznoter; tudi predstavlja in zastopa družbo navzven

Direktor/poslovodja v prvi vrsti zastopa družbo in vodi posle družbe. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Če se direktorja ne omeji na skupno zastopanje (družba ima lahko več direktorjev), govorimo o samostojnem zastopanju, v tem primeru je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb.

Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odtujitve in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Nekatere omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.

Vsa dejanja, ki jih je upravičen storiti prokurist, lahko stori tudi poslovodja (direktor).

Način in obseg zastopanja

Prokura se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam. Če je prokura podeljena več osebam hkrati, lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo, kljub temu pa lahko tretje osebe veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. Pri družbi z neomejeno odgovornostjo lahko družbena pogodba določi, da so za zastopanje družbe družbeniki upravičeni le skupno s prokuristom, kar mora biti navedeno tudi v registru.

Prokurist podjetja ima neomejeno poslovno sposobnost družbo vezati v vseh pravnih dejanjih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, izjema so zgolj obremenitev in odsvojitev nepremičnin, za kar potrebuje prokurist posebno pooblastilo. Podobno velja tudi za začetek stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Tako je teoretično možno, da bi prokurist s podeljenimi zelo širokimi pooblastili dejansko deloval kot član uprave. Morebitna notranja omejitev prokure nima nikakršnih pravnih učinkov nasproti tretjim.

Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.

V praksi se prokura podeljuje iz dveh razlogov:

• omogočiti poslovanje s.p. oziroma gospodarske družbe v primeru smrti, daljše odsotnosti ali poslovne nesposobnosti s.p. oziroma direktorja družbe,

• nadzor poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.

Zakon o gospodarskih družbah v 38.a členu ureja odpravo nasprotja interesov. S tem tako postavlja omejitve pri sklepanju poslov z družbami, v kateri ima prokurist ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ali je prokurist ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi. Če ta delež dosega desetino osnovnega kapitala, mora soglasje za sklenitev tega posla dati nadzorni svet ali upravni odbor, če tega ni, pa skupščina. Brez soglasja je tovrstni pravni posel neveljaven. Če je delež manjši od desetine osnovnega kapitala, pa zadostuje zgolj obvestilo nadzornemu svetu ali upravnemu odboru v roku treh delovnih dni po sklenitvi oziroma obvestilo družbenikom na naslednji skupščini.

Pogodba o prokuri

Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava in se razlikuje od klasičnih pogodb o delovnem razmerju v tem, da imata stranki pogodbe večjo svobodo pri določanju pravic in obveznosti, obsega zastopanja (morebitna pogodbena omejitev sicer nima učinkov proti tretjim), plačila stroškov ter predvsem pri določanju nadomestila oziroma nagrade za delo prokurista. Določanje višine nagrade je tako v celoti prepuščeno pogodbenima strankama.

Obdavčitev nagrad prokuristom

V skladu z Zakonom o dohodnini se nagrada prokuristu šteje za dohodek iz zaposlitve, četudi ne gre za klasično delovno razmerje. Zaradi tega se kot dohodek iz zaposlitve štejejo tudi vse bonitete, ki jih prokurist podjetja prejme na podlagi take zaposlitve. Izjemoma, tj. če prokurist nima poslovodstvenega položaja pri poslovnem subjektu, se njegov dohodek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V obeh primerih se od dohodka iz zaposlitve mesečno odtegne akontacija dohodnine po stopnji 25% od davčne osnove. Glede na višino dohodka pa se prokurist podjetja uvrsti tudi v davčni razred pri končnem obračunu dohodnine. Pri tem pa je pomembno dodati še, da se, v primeru, da gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, davčna osnova zmanjša za normirane stroške v višini 10% dohodka, mogoče pa je uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.

VIR: mladipodjetnik.si