Občasno delo

Tokrat se bomo osredotočili na občasna in kratkotrajna dela na podlagi pogodb civilnega prava, ki možnost za zaslužek ponujajo tudi študentom, upokojencem in drugim, ki si sicer ne morejo privoščiti odprtja statusa samostojnega podjetnika (s. p.).

V času, ko je možno z nekaj kliki odpreti spletno trgovino in z njo doseči kupce po vsem svetu, se mnogi odločijo, da bodo uresničili sanje. Začeli bodo lastno linijo oblačil ali modnih dodatkov, izdelovali unikatne izdelke, otroške igrače in pripomočke …

 

Običajno se odločijo za odprtje s. p., ki je zanje prva oblika podjetništva. Toda imajo veliko težavo. Dokler ne prodajo dovolj izdelkov, ne morejo pokriti mesečnih stroškov, ki jih prinaša s. p. Dokler ne ustanovijo s. p., pa se ne morejo oglaševati ali prodajati izdelkov.

Zato imajo na voljo prehodne oblike, ki jim omogočajo postopno pridobivanje strank in obsega prihodkov ter jim ne bodo povzročile (pre)visokih stroškov.

V nadaljevanju bomo predstavili, katere so na voljo, kaj omogočajo in na kaj je treba pri njih paziti.

 
Najlažja pot je osebno dopolnilno delo

Pri mladih, ki se ukvarjajo z ročnim delom, in tudi drugih, ki želijo hobi spremeniti v posel, je vse bolj popularno osebno dopolnilno delo.

Za osebno dopolnilno delo se štejejo manjša dela, pomoči v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ipd.

Opravlja ga lahko oseba, ki je zaposlena, brezposelna, uokojena, kot tudi študenti in dijaki, starejši od 15 let.

Posamezniki, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, so omejeni pri višini zaslužka. Ta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu, torej lahko mesečno v povprečju zaslužijo največ dobrih 300 evrov.

Njihov dohodek je obdavčen z dohodnino. Davčna osnova je posamezen dohodek (znesek z računa), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Na to se obračuna 25-% dohodnina.

 
Mesečno poročanje Fursu

Preden začnejo opravljati delo, se morajo priglasiti v register izvajalcev na Ajpesu.

Hkrati morajo vnaprej pridobiti vrednotnico, ki jo je mogoče kupiti za slabih 10 evrov na upravni enoti ali prek e-davkov.

Ko prodajo kakšen izdelek, morajo o tem mesečno poročati finančni upravi RS (Furs). Po izteku vsakega polletja pa morajo oddati poročilo o doseženem prihodku.

 

Paziti je treba tudi, katera dela je dovoljeno opravljati prek osebnega dopolnilnega dela. To so:

• občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin,
• občasna pomoč pri kmetijskih delih,
• občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
• občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
• občasno prevajanje ali lektoriranje,
• občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih,
• občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

Začasno delo upokojencev

Upokojenci lahko opravljajo tudi začasno in občasno delo. To jim poleg pokojnine, na katero opravljanje takšnega dela ne vpliva, prinaša možnost za dodatni zaslužek.

Opravljajo ga na podlagi pogodbe z delodajalcem, v kateri je med drugim navedeno obdobje opravljanja dela in število ur, določena pa mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.

Zakon določa naslednje omejitve:

• začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec,
• urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra,
• dohodek v skupnem seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 evrov,
• delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka.

Obstajajo tudi omejitve na strani delodajalcev, pri katerih se lahko opravi omejen obseg začasnega in občasnega dela. V podjetju, ki zaposluje med deset in 30 ljudi, se lahko na primer opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela.

Tudi pri začasnem delu se na dohodke, zmanjšane za normirane stroške v višini 10 %, obračuna 25-% dohodnina. Poleg tega mora delodajalec plačevati še posebno 25-% dajatev in prispevke za pokojninsko in zdravstveno blagajno.

 
Brezplačno delo v družinskih podjetjih

Ena od možnosti je tudi kratkotrajno delo. Za to se šteje brezplačno opravljanje dela v podjetju z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

• zakonec ali zunajzakonski partner lastnika ali solastnika podjetja;
• zakonec ali zunajzakonski partner enega od staršev lastnika ali solastnika podjetja;
• oseba, s katero je lastnik ali solastnik podjetja v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena;
• starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja lastnika ali solastnika podjetja.

Gre za delo v obsegu največ 40 ur mesečno, za katero ne prejmemo plačila. Vendar pa je treba osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, prijaviti pri Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

 
Podjemne in avtorske pogodbe

Začasna rešitev je tudi sklenitev podjemne avtorske pogodbe. V praksi se najpogosteje uporabljata, ko se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja.

Podjemno pogodbo navadno skleneta podjemnik (pogodbeni delavec) in naročnik (delodajalec). Prvi se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal.

Predmet podjemne pogodbe in obseg dela je definiran precej široko, največkrat pa se uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov ipd.

 

Zelo podobna je avtorska pogodba, le da se naročnik in pogodbeni delavec dogovorita za naročilo avtorskega dela. Pomembno je, da je plod lastnega intelektualnega dela.

Običajno je to samostojna intelektualna stvaritev na področju kulture, umetnosti, novinarstva, književnosti …

Med drugim gre za govorjena dela (govori, pridige, predavanja), pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi), glasbena dela, gledališka in lutkovna dela, likovna dela (slike, grafike in kipi), arhitekturna dela (skice in načrti) …

 
Visoka obdavčitev

Podjemne in avtorske pogodbe so razmeroma visoko obdavčene.

Izvajalci plačujejo naslednje prispevke in dajatve:

• 25 % davčne obdavčitve osnovnega bruto zneska,
• 6,36 % bruto zneska za zdravstveno zavarovanje,
• 15,5 % bruto dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Davčno breme pri podjemni pogodbi je za izplačevalca dohodka višje kot pri avtorski pogodbi. Tako je bolj smiselno, da se, ko gre za samostojno intelektualno delo, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba.

Kadar presodimo, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da sklenemo podjemno pogodbo.

 

VIR: http://bankazapodjetnike.si