Prokurist podjetja

Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb.

Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila oziroma, z drugimi besedami, oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe ali pa pogodbe sklenjene s slednjim.  Gre za pravno–poslovno zastopanje, ki nastane z izjavo volj. Vpis prokure v sodni register ima samo publicitetni učinek, torej ni konstitutivne narave. Ker gre za vrsto splošnega pooblastila, zanjo veljajo določbe Obligacijskega zakonika, v skladu s katerimi je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja. Za veljavnost pooblastila torej ni potrebno soglasje prokurista in vpis v register, vendar pa obveznost zastopanja nastane šele, ko prokurist pooblastilo sprejme.

Prokurist se mora vpisati v sodni register. Bodoči prokurist mora osebno priti na točko VEM in podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo. Podpisano izjavo imenovanega zastopnika lahko referentu točke VEM predloži tudi vlagatelj predloga za vpis, vendar mora biti v tem primeru podpis imenovanega zastopnika uradno overjen

Obseg prokure določa Zakon o gospodarskih družbah, ki v 35. členu vsebuje naslednjo določbo: Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. To je tudi prednost prokure, saj tretja oseba takoj, ko ugotovi, da je sopogodbenik prokurist, zanesljivo ve, da bo pogodba veljavna, ker je družba ne more izpodbijati. Takšno poslovanje je zanesljivo.

Prokurist lahko odsvoji ali obremeni nepremičnine družbe samo na podlagi posebnega pooblastila.

Pri pismenem sklepanju pogodb je prokurist poleg svojega podpisa dolžan dopisati, da je prokurist. Kratica za prokuro je p.p.a.

Podelitev prokure

Prokuro podeli oseba, ki je upravičena za vodenje poslov, pri s.p.-ju samostojni podjetnik sam, v osebnih družbah (k.d. in d.n.o.) je za podelitev prokure potrebno soglasje vseh družbenikov, pri kapitalskih družbah (d.d. in d.o.o.) pa je potrebno soglasje oseb, ki so upravičeni za vodenje poslov.

Prokura se lahko podeli:

• ločeno (večinoma),
• skupno – skupni prokuristi lahko pravni posel sklenejo le, če so vsi skupni prokuristi soglasni glede sklenitve določenega posla in navzven izjavijo takšno voljo. Razlog za skupno zastopanje je predvsem v medsebojnem nadzoru.

Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.

Ker prokurista veže prepoved konkurence, tovrstne ali podobne dejavnosti ne sme opravljati za kakšno drugo konkurenčno družbo. Prokura se lahko vsak čas prekliče, prokurist pa tudi ne more prenesti prokure na drugo osebo.

Zakon o gospodarskih družbah določa tudi, da prokura s smrtjo s.p. ne preneha.

Kdo je lahko prokurist?

Prokurist je lahko samo fizična oseba. Kot že zgoraj omenjeno, nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega. Prokurist ne more sam omejevati obsega prokure, niti ne more prokure podeliti drugi osebi.

Razlike med prokuristom in poslovodjo

Prokurist	Poslovodja
Upravičen do zastopanja na podlagi pogodbe ali pristojnega organa družbe	Upravičen do zastopanja po samem zakonu
Funkcija zastopanja nasproti tretjim osebam	Funkcija vodenja in odločanja
Predstavlja in zastopa družbo navzven	Upravlja družbo navznoter; tudi predstavlja in zastopa družbo navzven

Direktor/poslovodja v prvi vrsti zastopa družbo in vodi posle družbe. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Če se direktorja ne omeji na skupno zastopanje (družba ima lahko več direktorjev), govorimo o samostojnem zastopanju, v tem primeru je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb.

Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odtujitve in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Nekatere omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.

Vsa dejanja, ki jih je upravičen storiti prokurist, lahko stori tudi poslovodja (direktor).

Način in obseg zastopanja

Prokura se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam. Če je prokura podeljena več osebam hkrati, lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo, kljub temu pa lahko tretje osebe veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. Pri družbi z neomejeno odgovornostjo lahko družbena pogodba določi, da so za zastopanje družbe družbeniki upravičeni le skupno s prokuristom, kar mora biti navedeno tudi v registru.

Prokurist podjetja ima neomejeno poslovno sposobnost družbo vezati v vseh pravnih dejanjih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, izjema so zgolj obremenitev in odsvojitev nepremičnin, za kar potrebuje prokurist posebno pooblastilo. Podobno velja tudi za začetek stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Tako je teoretično možno, da bi prokurist s podeljenimi zelo širokimi pooblastili dejansko deloval kot član uprave. Morebitna notranja omejitev prokure nima nikakršnih pravnih učinkov nasproti tretjim.

Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.

V praksi se prokura podeljuje iz dveh razlogov:

• omogočiti poslovanje s.p. oziroma gospodarske družbe v primeru smrti, daljše odsotnosti ali poslovne nesposobnosti s.p. oziroma direktorja družbe,

• nadzor poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.

Zakon o gospodarskih družbah v 38.a členu ureja odpravo nasprotja interesov. S tem tako postavlja omejitve pri sklepanju poslov z družbami, v kateri ima prokurist ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ali je prokurist ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi. Če ta delež dosega desetino osnovnega kapitala, mora soglasje za sklenitev tega posla dati nadzorni svet ali upravni odbor, če tega ni, pa skupščina. Brez soglasja je tovrstni pravni posel neveljaven. Če je delež manjši od desetine osnovnega kapitala, pa zadostuje zgolj obvestilo nadzornemu svetu ali upravnemu odboru v roku treh delovnih dni po sklenitvi oziroma obvestilo družbenikom na naslednji skupščini.

Pogodba o prokuri

Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava in se razlikuje od klasičnih pogodb o delovnem razmerju v tem, da imata stranki pogodbe večjo svobodo pri določanju pravic in obveznosti, obsega zastopanja (morebitna pogodbena omejitev sicer nima učinkov proti tretjim), plačila stroškov ter predvsem pri določanju nadomestila oziroma nagrade za delo prokurista. Določanje višine nagrade je tako v celoti prepuščeno pogodbenima strankama.

Obdavčitev nagrad prokuristom

V skladu z Zakonom o dohodnini se nagrada prokuristu šteje za dohodek iz zaposlitve, četudi ne gre za klasično delovno razmerje. Zaradi tega se kot dohodek iz zaposlitve štejejo tudi vse bonitete, ki jih prokurist podjetja prejme na podlagi take zaposlitve. Izjemoma, tj. če prokurist nima poslovodstvenega položaja pri poslovnem subjektu, se njegov dohodek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V obeh primerih se od dohodka iz zaposlitve mesečno odtegne akontacija dohodnine po stopnji 25% od davčne osnove. Glede na višino dohodka pa se prokurist podjetja uvrsti tudi v davčni razred pri končnem obračunu dohodnine. Pri tem pa je pomembno dodati še, da se, v primeru, da gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, davčna osnova zmanjša za normirane stroške v višini 10% dohodka, mogoče pa je uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.

VIR: mladipodjetnik.si