V Sloveniji letno ustvarimo okrog 5,5 milijona ton odpadkov, od tega nekaj manj kot milijon ton komunalnih odpadkov.
Po podatkih iz leta 2016 je slovensko povprečje ustvarjenih odpadkov 476 kilogramov na prebivalca.
Po podatkih iz leta 2016 je slovensko povprečje ustvarjenih odpadkov 476 kilogramov na prebivalca.
Izolčani (ali bolj pristno Izolani) ustvarijo največ odpadkov na prebivalca
Največ komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo v občini Izola, in sicer 855 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v občini Osilnica - 223 kilogramov na prebivalca.
Po količini odpadkov na prebivalca občini Izola sledijo občine Trzin z 800 kilogrami, Bled s 742 kilogrami, Cerklje na Gorenjskem s 725 kilogrami in Jezersko s 709 kilogrami na prebivalca.Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca pa je ob Osilnici nastalo še v Zavrču z 245 in Cirkulanah z 254 kilogrami na prebivalca.
Po količini odpadkov na prebivalca občini Izola sledijo občine Trzin z 800 kilogrami, Bled s 742 kilogrami, Cerklje na Gorenjskem s 725 kilogrami in Jezersko s 709 kilogrami na prebivalca.Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca pa je ob Osilnici nastalo še v Zavrču z 245 in Cirkulanah z 254 kilogrami na prebivalca.
Če gledamo statistiko po regijah, je daleč največ odpadkov na prebivalca ustvarila obalno-kraška statistična regija, in sicer 577 kilogramov. Najmanj odpadkov pa je bilo ustvarjeno v zasavski statistični regiji, in sicer 329 kilogrami na prebivalca. Te podatke lahko logično povežemo tudi z obiskovalci določenih občin oziroma regij, ki pa niso prebivalci, a vseeno ustvarjajo odpadke.
Gorenjci pridno ločujejo odpadke, vendar porabijo največ pitne vode
Ločeno so največ komunalnih odpadkov zbrali v gorenjski regiji, in sicer 74 odstotkov, in v podravski statistični regiji 71 odstotkov. Slovensko povprečje kaže, da je bilo leta 2016 ločeno zbranih 67 odstotkov komunalnih odpadkov.
Med okoljske kazalnike spada tudi poraba pitne vode. Leta 2016 je bilo največ vode na prebivalca dobavljene gospodinjstvom na Gorenjskem, in sicer 45 kubičnih metrov, najmanj pa gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot prvim. Največ odpadne vode, kar 97 odstotkov, so pred izpustom iz javne kanalizacije prečistili v zasavski regiji, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 31 odstotkov.
Med okoljske kazalnike spada tudi poraba pitne vode. Leta 2016 je bilo največ vode na prebivalca dobavljene gospodinjstvom na Gorenjskem, in sicer 45 kubičnih metrov, najmanj pa gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot prvim. Največ odpadne vode, kar 97 odstotkov, so pred izpustom iz javne kanalizacije prečistili v zasavski regiji, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 31 odstotkov.
Vir: www.svetkapitala.delo.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar