Kako oblikovati delovno okolje in potek dela, je stvar narave dela, ki ga v določenem podjetju opravljajo ter vodstva, ki vodi zaposlene. Za določene oblike dela je takšna fleksibilnost nemogoča, na primer proizvodne linije in osebne storitve ter zdravstvo.
Pred leti smo se zgražali nad sistemom deljenega delovnika zahodnoevropskih držav, ki pa se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Delo postaja bolj fleksibilno in prilagojeno posameznikom. V delovna okolja se nam že pridružujejo generacije Y in Z, ki so precej samosvoje. Generacija Y je zelo nagnjena k užitku in individualnosti. Od malega imajo vse narejeno »po meri«. Prav tako so vajeni zabave, ki je bila prejšnjim generacijam tuja. Internet jim je še bolj stvaren kot svet, v katerem živijo.
Po drugi strani, še preden smo dojeli, da je industrijske dobe konec in začeli govoriti o informacijski dobi, je že nastopila nova doba: doba konceptov. Najbolj uspešni posamezniki niso več lastniki produkcijskih sredstev in strojev (industrijska doba) ali lastniki informacij (z razmahom interneta so informacije postale prosto dostopne vsem). Uspešni so tisti, ki so izumili nove koncepte in modele delovanja ter poslovanja, nove načine služenja denarja.
Če ti dve dejstvi združimo in če želimo, da od posameznikov dobimo tisto najboljše, za kar vemo, da so sposobni, kreativni in inovativni, je smiselno, da jim omogočimo takšno delovno okolje, kjer bodo od sebe lahko dali najboljše. Najbolj se to opazi pri projektnem delu, kjer vsak opravi svoj del: kdaj, kako, v kosu ali razdeljeno, pa ni tako pomembno.
Zelo znan avtor Tony Schwartz* je rekel: "Manage your energy, not your time." (Upravljaj s svojo energijo, ne s svojim časom)
Schwatz pojasnjuje, da imamo ljudje štiri različne tipe energij skozi vsak dan:
V praksi v Sloveniji to v večini primerov pomeni:
Fleksibilno ali pa če rečemo svobodno delovno okolje od nas zahteva veliko mero zaupanja iz obeh strani. Nadrejenega, da bo zaposleni opravil svoje delo v načrtovanem času, in zaposlenega, da mu bo nadrejeni nudil dovolj svobode za kreativnost. Ko dosežemo zaupanje in postavimo »pravila igre«, so vse ostalo le še finese.
Morda velja poudariti, da zahteva po 8-urnem delovniku velja še iz leta 1872. Delo takrat je bilo predvsem fizično, proizvodno naravnano. Danes se bolj razvite države že poigravajo z mislijo o krajšanju tega delovnega časa.
*Tony Schwartz je predsednik, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja The Energy Project. Schwartz je novinar, poslovne knjige avtorja in strokovno zvočnik z več kot 30 let izkušenj v pisanju o in delo z voditelji in organizacije.
VIR: www.finance.si
Pred leti smo se zgražali nad sistemom deljenega delovnika zahodnoevropskih držav, ki pa se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Delo postaja bolj fleksibilno in prilagojeno posameznikom. V delovna okolja se nam že pridružujejo generacije Y in Z, ki so precej samosvoje. Generacija Y je zelo nagnjena k užitku in individualnosti. Od malega imajo vse narejeno »po meri«. Prav tako so vajeni zabave, ki je bila prejšnjim generacijam tuja. Internet jim je še bolj stvaren kot svet, v katerem živijo.
Če ti dve dejstvi združimo in če želimo, da od posameznikov dobimo tisto najboljše, za kar vemo, da so sposobni, kreativni in inovativni, je smiselno, da jim omogočimo takšno delovno okolje, kjer bodo od sebe lahko dali najboljše. Najbolj se to opazi pri projektnem delu, kjer vsak opravi svoj del: kdaj, kako, v kosu ali razdeljeno, pa ni tako pomembno.
Zelo znan avtor Tony Schwartz* je rekel: "Manage your energy, not your time." (Upravljaj s svojo energijo, ne s svojim časom)
Schwatz pojasnjuje, da imamo ljudje štiri različne tipe energij skozi vsak dan:
- fizično energijo - kako zdravi smo,
- čustveno energijo - kako zadovoljni smo,
- mentalno energijo - kako dobro se lahko osredotočimo,
- duhovno energijo - zakaj vse to delamo, kaj je naš namen.
V praksi v Sloveniji to v večini primerov pomeni:
- Premakljivi delovni čas prihoda in odhoda iz delovnega mesta (na primer, posameznik lahko pride v službo med 7. in 9.uro zjutraj in oddela svojih 8 ur – predvsem je to pisano na kožo tistim »ne jutranjim tipom posameznikov«.
- Fleksibilnost projektnih vodij (še posebej na večjih projektih, kjer je zahtevana visoka stopnja kreativnosti in inovativnih idej, posamezniki delajo takrat, ko želijo, delo pa mora biti narejeno do določenih rokov).
- Fleksibilnost zunanjih sodelavcev (oblikovalcev, tržnikov,..).
Fleksibilno ali pa če rečemo svobodno delovno okolje od nas zahteva veliko mero zaupanja iz obeh strani. Nadrejenega, da bo zaposleni opravil svoje delo v načrtovanem času, in zaposlenega, da mu bo nadrejeni nudil dovolj svobode za kreativnost. Ko dosežemo zaupanje in postavimo »pravila igre«, so vse ostalo le še finese.Morda velja poudariti, da zahteva po 8-urnem delovniku velja še iz leta 1872. Delo takrat je bilo predvsem fizično, proizvodno naravnano. Danes se bolj razvite države že poigravajo z mislijo o krajšanju tega delovnega časa.
*Tony Schwartz je predsednik, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja The Energy Project. Schwartz je novinar, poslovne knjige avtorja in strokovno zvočnik z več kot 30 let izkušenj v pisanju o in delo z voditelji in organizacije.
VIR: www.finance.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar