Poškodba pri delu je dogodek, ki ima za svojo posledico poslabšanje zdravja delavca in je nastal v delovnem času. Razlog za nastanek poškodbe pri delu lahko tiči na strani delavca, delodajalca, ali pa razlog tiči v prepletanju obeh sfer. O nezgodi je vsekakor nemudoma potrebno obvestiti nadrejene v konkretnem podjetju oz. ustanovi, čimprej pa tudi sestaviti zapisnik oz. izpolniti obrazec "Prijava poškodbe pri delu - ER-8". Ta zapisnik je v celotnem postopku uveljavljanja odškodnine ključnega pomena, zato je pazljivost pri njegovi sestavi izrednega pomena za delavca oziroma oškodovanca. Zgolj ena napačna beseda ali formulacija v rubriki opis dogodka lahko vpliva na to, ali bo nekdo upravičen do odškodnine, ali pa bo zavarovalnica zavrnila njegov zahtevek za izplačilo odškodnine.V kolikor je do nesreče pri delu prišlo zaradi krivde delavca (nepazljivost, malomarnost, neupoštevanje navodil,...), potem le ta do odškodnine iz naslova ogovornosti delodajalca ni upravičen. Če ima delavec slučajno sklenjeno nezgodno oz. kolektivno nezgodno zavarovanje, potem je to njegova edina možnost za določeno povračilo škode (dnevno nadomestilo, bolnišnični dan, invalidnost).
Če pa delavec za nastanek poškodbe pri delu ni odgovoren, pa mu v skladu s slovensko zakonodajo pripada odškodnina, ki jo izplača bodisi zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec sklenjeno zavarovanje odgovornosti, bodisi delodajalec, v kolikor tega zavarovanja nima sklenjenega.
Za dokazovanje nastanka škode, utemeljevanje odgovornosti in dokazovanje poškodb je smiselno pridobiti čim več dokazil, zlasti prej navedeni obrazec ER-8, slike (kraja nezgode, delovnega stroja, poškodovane delovne opreme, poškodb,...), medicinsko dokumentacijo, izjave prič dogodka, zapisnike uradnih oseb, ipd.
V kolikor oškodovanec želi pridobiti odškodnino, je potrebno v samem odškodninskem postopku dokazati, da je do za konkretno nezgodo podana odgovornost delodajalca. Če tega ni mogoče dokazati, bo zavarovalnica (oz. delodajalec) izplačilo odškodnine zavrnil in do poravnave ne bo prišlo.
Odškodninska odgovornost delodajalca je pri poškodbah pri delu lahko "krivdna" ali pa "objektivna". Krivdna odškodninska odgovornost pomeni, da je delodajalec odgovoren za nastanek škode, saj nekaj storil, kar nebi smel (npr. delavcu dal izrecna navodila, da opravi delo na točno določen način, ki pa je v nasprotju z varnostjo pri delu) oziroma nekaj ni storil, pa bi moral (npr. bi moral zagotoviti varnostno opremo, pa je ni). Nadalje pa je objektivna odškodninska odgovornost podana takrat, kadar je do nezgode prišlo zaradi opravljanja nevarne dejavnosti (delo na višini, gozdarstvo, metalurgija,...), oziroma dela z nevarno stvarjo (CNC stroj, krožna žaga,...).
Odškodninska odgovornost delodajalca je pri poškodbah pri delu lahko "krivdna" ali pa "objektivna". Krivdna odškodninska odgovornost pomeni, da je delodajalec odgovoren za nastanek škode, saj nekaj storil, kar nebi smel (npr. delavcu dal izrecna navodila, da opravi delo na točno določen način, ki pa je v nasprotju z varnostjo pri delu) oziroma nekaj ni storil, pa bi moral (npr. bi moral zagotoviti varnostno opremo, pa je ni). Nadalje pa je objektivna odškodninska odgovornost podana takrat, kadar je do nezgode prišlo zaradi opravljanja nevarne dejavnosti (delo na višini, gozdarstvo, metalurgija,...), oziroma dela z nevarno stvarjo (CNC stroj, krožna žaga,...).
VIR: poskodbapridelu.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar