Študentsko delo: Na kaj morate biti pozorni delodajalci?

Ali v vašem podjetju določena dela opravljajo dijaki ali študenti preko napotnice? Od 1. julija dalje morate študentu oziroma dijaku za uro dela plačati najmanj 4,61 evra bruto (prej 4,53 evra bruto). Študentsko delo se je torej nekoliko podražilo.

Dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih lahko v času izobraževanja, v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo).

 

 Študentsko delo se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica je torej pravna podlaga za opravljanje tovrstnega dela.

 
Minimalna urna postavka za študentsko delo

Bruto urna postavka za opravljeno študentsko delo je določena na podlagi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. Od 1. julija 2017 ne sme biti nižja od 4,61 evra. Nova urna postavka velja in se obračunava za študentsko delo, opravljeno po 1. juliju 2017.

Študentsko delo se ne sme opravljati, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 13. člena v primeru obstoja elementov delovnega razmerja prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon. Kršenje te prepovedi ZDR-1 sankcionira kot prekršek. Študentsko delo se torej ne sme opravljati, kadar so podani elementi delovnega razmerja.

Glede na definicijo delovnega razmerja (po ZDR-1) so njegovi bistveni elementi naslednji:

• prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
• osebno opravljanje dela,
• opravljanje dela za plačilo,
• nepretrgano opravljanje dela,
• opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

V kolikor študent izpolnjuje zgoraj omenjene elemente, ki pomenijo delovno razmerje, ga mora delodajalec zaposliti. Pri tem je pomembna je predvsem začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov. To je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. Kot poudarjajo na pristojnem ministrstvu, se študentsko delo opravlja za določen krajši čas ali od časa do časa.
 

Delodajalec mora voditi tudi evidenco dejansko opravljenih ur študentskega dela. Seštevek teh ur mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur na napotnici, pojasnjujejo na Ministrstvu za delo. Dodajajo še, da delodajalci ne smejo pozabiti na upoštevanje določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti in o odškodninski odgovornosti. Prav tako morajo poskrbeti za varstvo in zdravje pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1).

 

Prispevki in dajatve

Študentsko delo je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev.

Na znesek na napotnici delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 %), prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini (0,53 %), koncesijsko dajatev (16,00 %) in dodatno koncesijsko dajatev (2,00 %). Od zneska na napotnici pa dijak oziroma študent plača prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 %).

Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku oziroma študentu.

VIR: www.data.si