Poslovni prostor, v katerem se bo opravljala dejavnost, oziroma objekt v katerem je poslovni prostor, mora praviloma imeti uporabno dovoljenje. V članku tokrat pojasnujemo v kakšnih primerih in pri kakšnih dejavnostih se uporabno dovoljenje zahteva in kdaj ga ni potrebno pridobiti.
Pri opravljanju določenih dejavnosti zakon zapoveduje, da mora podjetnik zagotoviti poslovni prostor. To bo potrebno predvsem pri dejavnostih, ki se izvajajo v pisarnah, pri fizičnem poslovanju s strankami ipd. Ob registraciji podjetja se izpolnjevanja tega pogoja ne preverja, vendar pa mora podjetnik primeren prostor zagotoviti pred pričetkom poslovanja. Za dejavnosti, ki niso vezane na posebne predpise in pri katerih ne bo moteno okolje, ni predpisanih pogojev glede poslovnih prostorov. Na določenih področjih, pa zakonodaja zahteva izpolnjevanje dodatnih obveznosti tudi glede samega poslovnega prostora. Eden od teh je tudi pridobitev uporabnega dovoljenja.
Med dejavnosti, pri katerih so s posebnimi predpisi določene dodatne zahteve, spadajo predvsem dejavnosti na področju gostinstva, trgovine, turističnih agencij, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, raznih delavnic, laboratorijev, ambulant, ipd. Pri poslovnih prostorih takšnih dejavnosti, gre predvsem za obveznosti glede:
- Tehničnih, delovno-varstvenih, komunalnih, sanitarno-higienskih lastnosti obratov in naprav. Pogosti so tudi pogoji za strokovno usposobljenost izvajalca dejavnosti;
- Pogoji ki se neposredno ne nanašajo na samo dejavnost (npr. pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja za novo zgradbo, poslovni prostor, ipd.)
Uporabno dovoljenje je odločba, s katero upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje dovoli začetek uporabe objekta. Pri tem pojmu torej ne gre za sopomenko za dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Namen uporabnega dovoljenja je ugotovitev ali so bili izvedeni predpisani ukrepi, s katerimi bo preprečena oziroma na najmanjšo mero omejena škoda, ki jo utegne povzročiti objekt sam po sebi, oziroma njegova uporaba okolici. Potrebuje pa ga tudi objekt, ki je bil rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja ali se mu je na tej podlagi spremenila namembnost.
Poslovni prostor, oziroma objekt v katerem je poslovni prostor, mora praviloma v vsakem primeru imeti uporabno dovoljenje, ne glede na dejavnost, ki se bo tam izvajala. Dejavnosti, ki izrecno zahtevajo njegovo pridobitev pa so predvsem dejavnosti gostinstva, hotelirstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, pisarne (sprejem strank), laboratoriji, ambulante ipd.
Pridobitev uporabnega dovoljenja
Uporabno dovoljenje izda pristojna upravna enota, na območju, kjer taka nepremičnina leži. V primeru da bo dejavnost v prostoru opravljal najemnik, naj za dovoljenje zaprosi lastnik prostora. Po vloženi zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, upravni organ določi datum tehničnega pregleda. Preverja se kvaliteta vgrajene napeljave, naprav, opreme itd. Posebno pozornost se posveti tudi skladnosti s pravili varstva pri delu in varstva okolja. Ko je pregled uspešno opravljen, se za objekt izda uporabno dovoljenje ali odredi poskusno obratovanje.
Objekt, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, se torej lahko prične uporabljati šele po izvedenem tehničnem pregledu objekta in po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Posebej velja poudariti dejstvo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno le za graditev objektov, ampak tudi za druge posege v prostor. To so posegi, s katerimi se trajno spreminja namensko rabo objekta, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti. Podjetniki morajo biti pozorni tudi na primere, ko je za objekt sicer že bilo izdano uporabno dovoljenje za določeno dejavnost, sedaj pa naj bi se tam opravljala drugačna dejavnost (spremembe namembnosti objekta).
Kdaj uporabno dovoljenje ni potrebno?
Izjeme glede obveznosti pridobitve uporabnega dovoljenja obstajajo pri uporabi enostavnih in nezahtevnih objektov ter enostanovanjskih stavb. Uporabno dovoljenje ni potrebno tudi v primeru spreminjanja namembnosti takšnih stavb. Slednje velja za spreminjanje namembnosti rabe prostora iz stanovanjske v poslovno dejavnost in obratno. Podlaga za spremembo je gradbeno dovoljenje, povedano pa velja za primere del brez posegov v skupne prostore in brez spreminjanja zunanjega izgleda objekta.
Opravljanje dejavnosti od doma
Podjetnik lahko poslovni prostor najame ali kupi, lahko pa ga registrira kar doma, v lastnem stanovanju. Opravljanje dejavnosti od doma je mogoče pri dejavnostih, za katere posebni predpisi kot pogoj ne zahtevajo posebnega poslovnega prostora. Te dejavnosti morajo biti tihe, ne smejo motiti ostalih stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzročati čezmerne obremenitve skupnih delov stavbe.
Zakon, ki ureja to področje je Stanovanjski zakon. Poleg pogojev za opravljanje dejavnosti na tak način, določa tudi pravilo, da je dejavnost mogoče opravljati le v delu stanovanja in ne v stanovanju kot celoti, saj je le to namenjeno stanovanjski rabi.
Če se bo dejavnost izvajala v delu stanovanja večstanovanjske stavbe, bo podjetnik za to potreboval soglasje solastnikov, ki imajo več kot ¾ solastniških deležev. Potreboval bo tudi soglasje etažnih lastnikov vseh stanovanj, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Ob pričetku opravljanja dejavnosti bo moral o tem prav tako obvestiti upravnika. Vse to velja tudi za najemnika stanovanja, ki pa bo potreboval še pisno privoljenje lastnika stanovanja.
V primeru, da bi v delu stanovanja podjetnik opravljal dejavnost, ne da bi predhodno pridobil ustrezna soglasja, bi lahko stanovanjski inšpektor opravljanje dejavnosti prepovedal.
Če se bo dejavnost izvajala v delu stanovanja večstanovanjske stavbe, bo podjetnik za to potreboval soglasje solastnikov, ki imajo več kot ¾ solastniških deležev. Potreboval bo tudi soglasje etažnih lastnikov vseh stanovanj, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Ob pričetku opravljanja dejavnosti bo moral o tem prav tako obvestiti upravnika. Vse to velja tudi za najemnika stanovanja, ki pa bo potreboval še pisno privoljenje lastnika stanovanja.
V primeru, da bi v delu stanovanja podjetnik opravljal dejavnost, ne da bi predhodno pridobil ustrezna soglasja, bi lahko stanovanjski inšpektor opravljanje dejavnosti prepovedal.
Sprememba namembnosti rabe stanovanja
Če bi podjetnik želel opravljati dejavnost v celotnem stanovanju, bo postopek bolj zapleten. Potrebno bo namreč spremeniti njegovo namembnost v poslovni namen in ga spremeniti v poslovni prostor. V tem primeru mora podjetnik najprej ugotoviti ali je sprememba stanovanjskega prostora v poslovni prostor sploh mogoča. Preveriti je treba ali je sploh skladna s prostorskim načrtom lokalne skupnosti.
Spremembna namembnosti nato zahteva tehnični pregled prostorov, pridobitev novega gradbenega dovoljenja in izdajo uporabnega dovoljenja za poslovni prostor, za določeno klasifikacijsko skupino dejavnosti. Pridobiti bo potrebno tudi predhodna soglasja vseh etažnih lastnikov.
VIR: https://mladipodjetnik.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar