Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Vse družbe, razen tihe, so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu. Gospodarska družba odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem.

Poznamo osebne in kapitalske družbe. Pri osebnih družbah odgovornost praviloma preide tudi na družbenike, pri kapitalskih pa ne, saj te odgovarjajo le s premoženjem družbe.

Osebne družbe

Če ste družbenik v osebni družbi pomeni, da družba primarno odgovarja z vsem svojim premoženjem, dodatno pa za obveznosti družbe odgovarjate tudi družbeniki.

Primera osebne družbe sta:

• družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), kjer odgovarja družba z vsem svojim premoženjem in prav tako družbeniki;
• komanditna družba je sestavljena iz dveh tipov družbenikov. Komplementarji odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, komandisti, drugi tip družbenika, pa le do višine svojega vložka.

Kapitalske družbe

V tem primeru delniška družba (d.d.) ali družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) odgovarjata le s premoženjem družbe. Kot izjema pa se lahko pri kapitalskih družbah uveljavi poseg v neodgovornost družbenikov.

Zakon določa, da lahko pri kapitalskih družbah odgovarjate tudi družbeniki s svojim premoženjem, če so izpolnjeni določeni pogoji. Temu pravimo spregled pravne osebnosti ali “Lifting The Veil” – dvigovanje tančice.

Smisel takšne odgovornosti je v tem, da imate družbeniki vpliv na odločitve gospodarske družbe, vendar za svoje odločitve ne odgovarjate s svojim premoženjem. Upnik lahko poseže le po premoženju družbe, ne pa po premoženju ljudi, ki so vplivali na odločitve v družbi. Zato določa pravni red odgovornost družbenikov kapitalskih družb pod določenimi pogoji, ki jih določa 8. člen Zakona o gospodarskih družbah.

8. člen

(spregled pravne osebnosti)

(1) Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in to:

–        če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,

–        če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,

–        če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali

–        če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Vir: Zakon o gospodarskih družbah

Iz navedenega se da jasno razbrati, da je posledica sodelovanja v podjetništvu tudi osebna odgovornost. V Republiki Sloveniji je spregled pravne osebnosti opredeljen v korist upnikov in na škodo družbenikov.

Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima spregled pravne osebnosti zapisan kot zakonsko normo v Zakonu o gospodarskih družbah. Slabost tega je v tem, da se interes za investiranje v slovenske družbe zmanjšuje, saj vedno obstaja tveganje, da se bo upnik poplačal s premoženjem družbenikov. Strah predstavlja predvsem za tuje vlagatelje.

VIR: mladipodjetnik.si